Obisk modrih
Ko je bil Jezus rojen v Betlehemu v Judeji v dneh kralja Heroda, so prišli modri z Vzhoda v Jeruzalem in govorili: »Kje je ta, ki se je rodil kot judovski kralj? Videli smo namreč, da je vzšla njegova zvezda, in smo se mu prišli poklonit.« Ko je kralj Herod to slišal, se je vznemiril in ves Jeruzalem z njim. Sklical je vse vélike duhovnike in pismouke ljudstva ter pri njih poizvedoval, kje je rojen Mesija. Rekli so mu: »V Betlehemu v Judeji, kajti takóle je pisano po preroku:
In ti, Betlehem, dežela Judova,
nikakor nisi najmanjši med Judovimi voditelji;
iz tebe bo namreč prišel vodnik,
ki bo pasel moje ljudstvo Izraela.«
Tedaj je Herod skrivaj poklical modre in od njih natančno poizvedel o času, ko se jim je prikazala zvezda. Nato jih je poslal v Betlehem in rekel: »Pojdite in natančno raziščite glede deteta. Ko ga najdete, mi sporočite, da se mu pojdem tudi jaz poklonit!« Po kraljevih besedah so se modri odpravili na pot; in glej, zvezda, ki so jo videli vziti, je šla pred njimi, dokler ni obstala nad krajem, kjer je bilo dete. 10 Ko so zagledali zvezdo, so se silno razveselili. Stopili so v hišo in zagledali dete z Marijo, njegovo materjo. Padli so predenj in ga počastili. Odprli so svoje zaklade in mu darovali zlata, kadila in mire. In ker so bili v sanjah opomnjeni, naj ne hodijo nazaj k Herodu, so se po drugi poti vrnili v svojo deželo. Mt 2,1-12
SPOZNAJMO ZNAMENJA ČASA
Bog se razodeva vsem ljudem. To je sporočilo praznika Gospodovega razglašenja. Praznik zaznamujejo modri z vzhoda, ki predstavljajo nejudovske narode. Po vsej verjetnosti so bili astronomi, ki so v nenavadnem nebesnem pojavu prepoznali znamenje časa. Zasledujejo svetlo zvezdo, ki je lahko bila komet, konjunkcija Saturna in Jupitra ali celo supernova. V želji, biti navzoči pri velikem dogodku, gredo na tisočkilometrsko/dolgo pot skozi puščavo. Smer jim nakaže prerokba preroka Izaija, ki govori o rojstvu velikega kralja, ki ga je Bog obljubil ne le za Jude ampak za vse narode. Modri ponesejo veselo sporočilo svojim narodom. Odprti za razodetje Boga gredo na pot oznanila velikega dogodka. Tudi kristjani našega časa, če smo odprti za Boga, moramo veliko novico sporočiti vsem ljudem. Med nami je velika Luč, ne tavajmo v temi. Razodela se nam je Ljubezen, zato ne ždimo v temi sovraštva, upora, revolucije …, ampak se predajmo ljubezni, ki nam jo ponuja Gospod.
Prerok Izaija (60,1-6) je napovedal, da bo v temo posvetila luč. Takole pravi: »Vstani, zasij, kajti prišla je tvoja luč in Gospodovo veličastvo je vzšlo nad teboj. Kajti glej, tema pokriva zemljo in megla ljudstva, nad teboj pa vzhaja Gospod in njegovo veličastvo sije nad teboj. Narodi bodo prišli k tvoji luči, kralji k siju tvoje zarje.« To je tudi nagovor za nas, da premagamo temo svoje sebičnosti, brezbrižnosti in življenja mimo Boga. Ozrimo se iz doline svojih strasti in zagledanosti vase v zvezdo, ki prinaša upanje in novo življenje v Bogu.
Apostol Pavel piše Efežanom (3,2-3.5-6), da so pogani prav tako soudeleženi pri odrešenju. Odrešenik je prišel za vse človeštvo, za vse ljudi dobre volje. Vsak izmed nas se sam odloča o tem ali se bo odprl za Gospodovo delovanje ali pa bo ostal v svoji samozadostnosti.
Evangelij po Mateju (2,1-12) nam spregovori o obisku modrih pri Jezusu. Modri čutijo notranjo potrebo, da najdejo Jezusa, zato jim tisočkilometrska/dolga pot ni velika ovira. O Jezusu se pozanimajo pri duhovnikih judovske dežele, ki poznajo prerokbe, vendar so zelo zadržani glede tega. Povprašajo tudi kralja Heroda, ki pa z vero nima nič skupnega, ampak mu je pomembno samo vladati in tlačiti ljudstvo. Novorojeni kralj ga zanima, ker zanj to pomeni konkurenco in posledično izgubo oblasti. Njegova drža je morilska. Znebiti se ga je treba, da bo mogel vladati in izkoriščati ljudstvo še naprej. Podobno je z nami. Lahko zavzamemo držo modrih, ki vidijo znamenje časa in pomembnost dogodka tukaj in zdaj. Jezus je med nami tukaj in zdaj, zato je naša naloga, da oznanimo njegovo kraljestvo ljubezni, miru in resnice. Ne ohranimo svoje vere zase, ampak jo delimo z vsakomur, ki je odprt za Boga. Ne bodimo podobni judovskim učenjakom oziroma duhovnikom, ki ne vidijo čez svoj plot in ne verjamejo, da bi se kaj tako veličastnega moglo zgoditi. Prav tako ne zavzemimo drže kralja Heroda, ki »ubija« vse, ki se mu postavijo na pot. Herodov svet je svet nizkotnih strasti, podlosti, boja za oblast, nadutosti, samovšečnosti, svet, ki je podoben današnjemu, v katerega se radi zatekamo. Jezus nas odrešuje takšnega sveta. Kot modri tudi mi spoznajmo znamenje časa, luč ki nam prinaša odrešitev. Ne nasedajmo sodobnim odrešenikom, ki vodijo v pogubo.
Prosimo za vse, ki še ne poznajo Jezusa, za tiste, ki iščejo smisel življenja, in tudi za vse nas, da bi pozorno sledili znamenjem, s katerimi nas Bog sam želi približati sebi.