Sredi med vami stoji, a vi ga ne poznate
Bil je človek, ki ga je poslal Bog; ime mu je bilo Janez. Prišel je zaradi pričevanja, da bi namreč pričeval o luči, da bi po njem vsi sprejeli vero. Ni bil on luč, ampak pričeval naj bi o luči.
To pa je Janezovo pričevanje: Ko so Judje poslali k njemu iz Jeruzalema duhovnike in levite, da so ga vprašali: »Kdo si ti?«, je priznal in ni tajil. Priznal je: »Jaz nisem mesija.« »Kaj torej? Si mar Elija?« so ga vprašali. »Ne, tudi to nisem,« jim je rekel. »Ali si prerok?« »Ne,« je odgovóril. Rekli so torej: »Kdo si, da bomo mogli odgovoriti tistim, ki so nas poslali. Kaj praviš sam o sebi?« Dejal je: »Jaz sem glas vpijočega v puščavi: zravnajte Gospodovo pot, kakor je rekel prerok Izaíja.«
Odposlanci so bili iz vrst farizejev. Vprašali so ga in mu rekli: »Kaj torej krščuješ, če nisi ne mesija ne Elija ne prerok?« Janez jim je odgovóril: »Jaz krščujem z vodo, med vami pa stoji on, ki ga ne poznate, tisti, ki pride za menoj, in jaz nisem vreden, da bi mu odvezal jermen na sandali.«
To se je zgodilo v Betaniji, onkraj Jordana, kjer je Janez krščeval.
Jn 1,6-8.19-28
GLAS VPIJOČEGA
Današnja tretja adventna nedelja se že stoletja imenuje Gaudete, kar pomeni veselite se. Razlog za to je v samem sporočilu te nedelje. Odrešenje nam prinaša Jezus, ki mu Janez Krstnik pripravlja pot in nas kliče: »Jaz sem glas vpijočega v puščavi!« Janez Krstnik ni bil luč, ampak je pričeval o luči. Bil je samo poslanec, ki naj Jezusu pripravi teren za njegovo delovanje. In kdo sem jaz? Tudi danes smo v vlogi poslancev, ki s svojim življenjem pričujejo o Božji ljubezni. Z besedami marsikaj zmoremo, s konkretnim zgledom pa lahko prepričamo mnoge. Krščanstvo ima prihodnost in bo večen izziv, ko se ne bomo bali hoditi za Jezusom po ozki poti. Nobena bližnjica nas ne bo pripeljala v nebesa. Zato lahko vsak posameznik govori z Janezovimi besedami: »Izravnajte Gospodovo pot!« Ali smo pripravljeni odložiti dela teme in delati dobro?
Vloga Janeza Krstnika je bila, da pričuje o luči. V tej vlogi je vsak oznanjevalec evangelija in sleherni kristjan. Poslani smo, da kažemo na Jezusa, ki je prava luč, ki razsvetljuje sleherno temo. Tisti, ki poskuša s svojimi dejanji biti resnično luč v temi, najbolje pripravlja pot Odrešeniku. To storimo tako, da si prizadevamo za dobre stvari in odločno zavračamo vsakršno hudobijo in dela teme: vsakršno nepravičnost, laž, sovraštvo, zamere, zavist, obsojanje. Zavedati se moramo, da ne moremo pričati za Luč, če sami živimo v temi. Kristjan se mora truditi, da je sam najprej otrok luči, kajti le tako lahko pričuje za Jezusa. Če nekdo obiskuje mašo in moli, obenem pa je v nenehnem sovraštvu s sosedi ali svojimi najbližjimi, potem ne more pričati o Luči, ker mu dela teme to onemogočajo. Prav vera v Boga bi morala človeka voditi k dobrim delom, ki so najboljše pričevanje za Jezusa v današnjem času.
Janez je glas vpijočega. Kljub temu, da je bil glasen in jasen, so ga mnogi sodobniki preprosto preslišali ali pa jim je bil neprijeten, saj jim je zbujal slabo vest. Tudi naša vest je pogosto glas vpijočega, a jo pogosto poskušamo preslišati, mnogi pa jo preprosto zatrejo, da lahko v miru opravljajo dela teme. Resen znak za to je upad občutka za greh, saj si s tem pač ne moremo kratiti svobode. Človek pogosto v tem materializiranem in digitaliziranem svetu postavi svoje odnose z Bogom in bližnjim na stranski tir. Ko ga nenehno bombardirajo raznovrstne informacije in hrupi vseh vrst, pozabi na tisto temeljno in predvsem na odnose ter njegov »glas vpijočega«, ki je nekje v duši pod vso navlako tega sveta, ne pride na površje, da bi bil slišan.
Jože Č.