Kristus pride sodit v slavi
Tisti čas je Jezus rekel svojim učencem: »Ko pride Sin človekov v svojem veličastvu in vsi angeli z njim, takrat bo sédel na prestol svojega veličastva. Pred njim bodo zbrani vsi narodi in ločil bo ene od drugih, kakor pastir loči ovce od kozlov. Ovce bo postavil na svojo desnico, kozle pa na levico.
Tedaj bo kralj rekel tistim, ki bodo na desnici: ›Pridite, blagoslovljeni mojega Očeta! Prejmite v posest kraljestvo, ki vam je pripravljeno od začetka sveta! Kajti lačen sem bil in ste mi dali jesti, žejen sem bil in ste mi dali piti, tujec sem bil in ste me sprejeli, nag sem bil in ste me oblekli, bolan sem bil in ste me obiskali, v ječi sem bil in ste prišli k meni.‹ Tedaj mu bodo pravični odgovorili: ›Gospod, kdaj smo te videli lačnega in te nasitili ali žejnega in ti dali piti? Kdaj smo te videli tujca in te sprejeli ali nagega in te oblekli? Kdaj smo te videli bolnega ali v ječi in smo prišli k tebi?‹ Kralj jim bo odgovóril: ›Resnično, povem vam: Kar koli ste storili enemu od teh mojih najmanjših bratov, ste storili meni.‹
Tedaj poreče tudi tistim, ki bodo na levici: ›Proč izpred mene, prekleti, v večni ogenj, ki je pripravljen hudiču in njegovim angelom! Kajti lačen sem bil in mi niste dali jesti, žejen sem bil in mi niste dali piti, tujec sem bil in me niste sprejeli, nag sem bil in me niste oblekli, bolan sem bil in v ječi in me niste obiskali.‹ Tedaj bodo tudi ti odgovorili: ›Gospod, kdaj smo te videli lačnega ali žejnega ali tujca ali nagega ali bolnega ali v ječi in ti nismo postregli?‹ Tedaj jim bo odgovóril: ›Resnično, povem vam: Česar niste storili enemu od teh najmanjših, tudi meni niste storili.‹ Ti pojdejo v večno kazen, pravični pa v večno življenje.«
Mt 25,31-46
KRALJ LJUBEZNI
Božja beseda zadnje nedelje v cerkvenem letu nas postavlja pred Jezusa, ki bo ponovno prišel kot sodnik vsega človeštva. Kristus je kralj vesoljstva, vendar ne v takšnem pomenu, kot mi pojmujemo kralje. Kristus je kralj ljubezni, ki ljubi slehernega človeka ne glede na njegova dejanja, četudi so dejanja slaba. Toda vsakdo je odgovoren za svoje ravnanje, zato bo jasno videl kam spada ali med »ovce« na desnici ali med »kozle« na levici. Takrat se ne bo mogoče pretvarjati in izgovarjati, kajti vse, kar smo v življenju naredili, bo vidno in bo sleherna beseda odveč. »Za koga si živel? Kakšen smisel je imelo tvoje življenje?« bo Jezusovo vprašanje. »Trudil sem se, da bi … Ni mi uspelo prepričati druge, da bi …!« Vsako takšno opravičevanje bo brezplodno. Treba bo reči: »Tujca sem sprejel, nagega sem oblekel, bolnega sem obiskal, lačnega sem nasitil …« Samo konkretna dela ljubezni nekaj veljajo. Po tem bomo sojeni, po naših konkretnih dejanjih za sočloveka. Saj so tudi druge reči pomembne, ko so: molitev, post, meditacija in podobno, a Jezus izrecno želi, da to nadgradimo z dobrimi deli. Tam se nam morda včasih malo zatakne.
Toda Jezus nam zelo jasno pove: »Karkoli ste storili enemu od teh mojih najmanjših bratov, ste storili meni!« Včasih se sprašujemo, kaj naj naredimo, pa ne vidimo trpečih in ubogih ter osamljenih ljudi okoli sebe. Morda se nam hitro ponudi odgovor: »Saj to so vendar samo nepomembni berači, pijančki, brezdelneži. Naj gredo delat!« Kako hitro so lahko naše sodbe krivične, da opravičimo svoj brezbrižnost in lenobo ter se vrnemo v udobje svojega doma. Marsikdo zelo ceni uživanje v udobju, ki si ga je ustvaril in se ne meni za ljudi, ki so na robu družbe. Ko bomo stopili pred Jezusa, ne bomo spoznali le, kako nam je bil v našem življenju blizu, ampak spoznali bomo tudi, kako se je nahajal v vsakem človeku, ki je stal pred nami, še posebej v tistih ljudeh, ki smo jih mi imeli za majhne, nepomembne, ponižane, odpisane in brez pravic. Spoznali bomo tudi, da je bil Kristus tudi v beguncih, kakor tudi v bolnikih, ki so zboleli in so bili zaradi bolezni izolirani.
Ko bomo na koncu življenja primerjali svojo ljubezen z njegovo, bomo lahko spoznali, kako smo bili neusmiljeni, trdi, nepopustljivi, ozkosrčni, prenapeti in sebični do drugih. Mogoče bomo vzdihnili in rekli: »Oh, ko bi bil vedel, kako dragocen je vsak človek v Božjih očeh in kako močno je On navzoč v vsakem človeku, bi ravnal drugače: z ljubeznijo, odpuščanjem, spoštovanjem, dobroto in bi vsakomur pomagal.« Ljubezen, ki bo tam nekaj štela, je pravzaprav ljubezen majhnih vsakdanjih dejanj: lačnemu dati jesti, tujca sprejeti in mu pomagati, bolnika obiskati in še mnogo je teh dejanj, majhnih, a velikih, ker so storjena z ljubeznijo. Jezus živi zakrito v vsakem človeku. Naj nam njegova milost pomaga, da mu bomo stregli v ubogih, osamljenih, bolnih ...
Jože Č.