Zvestoba v malem bo nagrajena
Tisti čas je Jezus povedal svojim učencem tole priliko: »Neki človek se je odpravljal na potovanje in je sklical svoje služabnike ter jim izróčil svoje premoženje. Enemu je dal pet talentov, drugemu dva in tretjemu enega, vsakemu po njegovi zmožnosti, in odpotoval. Ta, ki je prejel pet talentov, je šel takoj z njimi trgovat in je pridóbil pet drugih. Prav tako je tisti, ki je prejel dva, pridóbil dva druga. Oni pa, ki je prejel enega, je šel, skôpal jamo in skril denar svojega gospodarja.
Po dolgem času je prišel gospodar teh služabnikov in napravil z njimi obračun. Pristopil je tisti, ki je prejel pet talentov. Prinesel je pet drugih in rekel: ›Gospodar, pet talentov si mi izročil, glej, pet drugih sem pridóbil.‹ Gospodar mu je rekel: ›Prav, dobri in zvesti služabnik! V malem si bil zvest, čez veliko te bom postavil. Vstopi v veselje svojega gospodarja!‹ Nato je pristopil tisti, ki je dobil dva talenta, in rekel: ›Gospodar, dva talenta si mi izróčil, glej, dva druga sem pridóbil.‹ Gospodar mu je rekel: ›Prav, dobri in zvesti služabnik! V malem si bil zvest, čez veliko te bom postavil. Vstopi v veselje svojega gospodarja!‹
Nazadnje je pristopil oni, ki je dobil en talent, in rekel: ›Gospodar, vedel sem, da si trd človek. Žanješ, kjer nisi sejal, in zbiraš, kjer nisi raztresel. Zbal sem se in sem šel ter zakopal tvoj talent v zemljo. Glej, tu imaš, kar je tvojega!‹ Gospodar pa mu je odgovóril: ›Malopridni in leni služabnik! Vedel si, da žanjem, kjer nisem sejal, in zbiram, kjer nisem raztresel? Zato bi moral dati moj denar menjalcem in ob vrnitvi bi jaz prejel svojo lastnino z obrestmi. Vzemite mu torej talent in ga dajte tistemu, ki jih ima deset; kajti vsakemu, ki ima, se bo dalo in bo imel obilo, tistemu pa, ki nima, se bo vzelo še to, kar ima. Neuporabnega služabnika pa vrzite ven v najglobljo temo. Tam bo jok in škripanje z zobmi.‹«
Mt 25,14-30
RAZVIJMO PREJETE TALENTE
Bolj se bližamo koncu cerkvenega leta, bolj nas Božja beseda spominja na minljivost našega življenja in na to, da bo nekoč treba dati obračun o našem življenju na tem svetu. Današnji evangelij spregovori o talentih. Prvi, ki je dobil pet talentov in drugi, ki je dobil talenta, sta takoj šla in trgovala in pridobila nove. Tretji, ki je prejel enega, pa ga je zakopal v zemljo. (Vrednost določene osebe ocenjujemo tudi po konkretnih rezultatih njegovega dela.) Gospodar, ki je odšel na potovanje, je svoje premoženje izročil svojim služabnikom, vsakemu v skladu z njegovimi sposobnostmi, ker jih je poznal. Na koncu se je izkazalo, da so bili rezultati v skladu s pričakovanji: vsakdo je izkoristil svoje talente, kolikor je le mogel, razen tretjega, ki se ni želel potruditi, da bi pridobil kakšen nov talent. Tako je tudi Stvarnik dal vsakemu izmed nas kakšne talente, enemu več, drugemu manj. On želi, da delamo po svojih zmožnostih in tako sodelujemo pri rasti nebeškega kraljestva. Ko bomo stopili pred Stvarnika, nas ne bo vprašal: »Ali znaš deset zapovedi?«, ampak bo njegovo vprašanje povezano s tem, kar smo prejeli: »Koliko dobrega si naredil s talenti, ki si jih prejel?« Nič še ni zamujeno: sedaj je pravi čas, da naredimo kaj dobrega zase in za druge.
Evangelij pove tudi, kaj se bo zgodilo z lenim in neuporabnim služabnikom, ki ne želi sodelovati s Stvarnikom. Pravi: »Vrzite ga ven v najglobljo temo, kjer bo jok in škripanje z zobmi.« Nihče od nas ne bi rad slišal tega stavka. Zato bodimo budni in z veseljem odkrivajmo darove, ki smo jih prejeli. Ti nam niso bili dani zato, da bi poležavali in se dolgočasili ali pa uživali v lastnem ugodju. Vsakdo je prejel kašno stvar, s katero lahko pomaga svojemu bližnjemu. Uporabljati svoje talente za pomoč bližnjemu je najboljši način trgovanja s talenti. Zato je potrebno najprej odkriti svoje talente, da jih lahko razvijamo. Nekateri talenti so skriti in spijo nekje v nas. Ko jih odkrijemo moramo pridno delati, da jih razvijemo in s tem, ko jih uporabljamo, damo svoj prispevek družbi, v kateri živimo. Ne smemo dovoliti, da bi katerega od svojih talentov zakopali in zgolj lenarili in počivali.
Tistega, ki je dobil en talent, ni odvračala od dejavnosti strogost gospodarja, kajti to je bil samo izgovor, da je lahko brezbrižno lenaril. Dovolj je imel možnosti, da bi s svojim talentom naredil kaj koristnega. Toda bil je preveč bojazljiv, preveč strahopeten in sebičen, zato mu je bil odvzet še tisti talent, ki ga je dobil. Na tak način lahko marsikateri talent zapravimo. Da razvijamo svoje talente, je potrebna potrpežljivost in trdo delo. Zelo pomembno je tudi sodelovanje z Božjo milostjo. Če v Boga zaupamo, gre vse lažje, a je kljub temu potrebno vložiti napor. Varujmo se lenobe in brezbrižnosti, ki je največji sovražnik uspeha. Talentov nismo prejeli zgolj zase, ampak z njimi služimo bližnjemu. Naj nam Gospod pomaga, da bomo čuječi in z vso vnemo delali s talenti, ki smo jih dobili.
Jože Č.