Ljubi Boga in svojega bližnjega
Tisti čas so farizeji slišali, da je Jezus saduceje prisilil k molku, in so se zbrali na enem kraju. Eden izmed njih, učitelj postave, ga je preizkušal z vprašanjem: »Učitelj, katera je največja zapoved v postavi?« Rekel mu je: »Ljubi Gospoda, svojega Boga, z vsem srcem, z vso dušo in z vsem mišljenjem. To je največja in prva zapoved. Druga pa je njej enaka: Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe. Na teh dveh zapovedih stoji vsa postava in preroki.«
Mt 22,34-40
ZAPOVED LJUBEZNI
»Kaj je zate najbolj pomembno?« radi vprašamo soseda ali znanca. Večina postavi na prvo mesto družino, potem zdravje, službo, v kateri si zadovoljen, in šele potem pride na vrsto denar. Ne zdi se čudno, da je družina čisto v ospredju, kajti najprej se moramo čutiti sprejete in ljubljene. Nekoga moraš imeti rad, da je življenje smiselno. To pa pomeni, da imamo tudi notranje svoje življenje urejeno. Človek, ki je poln notranjih problemov, pogosto seje strup prepirov in sovraštva v svoji okolici. In kamor koli bo prišel, bodo nastali problemi. Dokler takšni ljudje ne sprejmejo samih sebe, ne morejo ljubiti in sprejeti drugih. Nekateri mislijo, da je ljubezen do samega sebe nekaj napačnega ali celo grešnega. To je seveda res, če gre za sebičnost, v kateri postavljamo samo sebe v središče. Obstaja še druga oblika ljubezni do samega sebe, ki je zdrava in dobra, brez katere ne moremo ljubiti drugih.
Farizej je vprašal Jezusa: »Katera je največja zapoved?« In Jezus je združil dve zapovedi, ki si sledita po vrstnem redu: »Ljubi Gospoda, svojega Boga z vsem srcem, vso dušo in vsem mišljenjem ter svojega bližnjega kakor samega sebe.« Ljubezen je prava, če ni razdeljena: ljubiš ali ne ljubiš, tretje možnosti ni. Kar zdeva našo ljubezen do Boga, moramo reči, da za Boga ne moremo ničesar storiti, kar bi ga še bolj osrečilo. Toda za ljudi, ki potrebujejo našo pomoč in razumevanje, pa lahko veliko storimo. Prav v odnosu do pomoči potrebnih se kaže naša ljubezen do Boga. Če je naša ljubezen dovolj močna, postane dejavna. Bistvo ljubezni je v podaritvi drugim. Boga ljubimo samo preko ljubezni do sočloveka. Ne moremo drugim podarjati topline, če smo sami hladni. Prav tako ne moremo podarjati drugim svetlobe, če je v naši duši tema. Ne moremo drugim podariti ljubezni, če je naše srce polno predsodkov, ne-sprejemanja ali celo sovraštva do soljudi. Takšni tudi ne moremo ljubiti Boga in ljubezen do Boga ostaja zgolj pri besedah.
Ljubezen je osnovni princip življenja. Kjer ni ljubezni, tam je propad in nesmisel. Ljubezen je prava, ko nismo razdvojeni, ko želimo drugim enake stvari, kot jih želimo sebi. Ljubezen in sebičnost sta namreč največja sovražnika. Vsakdo se mora sam odločiti, za koga ali za kaj bo imel prostor v svoji notranjosti: za svoje bližnje ali za denar in kariero. Imamo veliko priložnosti, da živimo pravo ljubezen, sploh v teh težkih časih preizkušnje, ko je marsikdo osamljen in zgubljen in še toliko bolj potrebuje dobro besedo in spodbudo. Imamo možnost odzvati se ali pa spregledati stisko bližnjega. Jezus nas vabi k ljubezni, a mi imamo velikokrat raje svoj mir in udobje in se distanciramo od problemov bližnjih. Kako naj potem ljubimo Boga?
Jože Č.