Dajte cesarju cesarjevo in Bogu Božje
Tisti čas so farizeji odšli in se posvetováli, kako bi Jezusa ujeli v besedi. K njemu so poslali svoje učence skupaj s herodovci in so rekli: »Učitelj, vemo, da si resnicoljuben in v resnici učiš Božjo pot ter se ne oziraš na nikogar, ker ne gledaš na osebo. Povej nam torej, kaj se ti zdi: Ali smemo dajati cesarju davek ali ne?« Jezus pa je spoznal njihovo hudobijo in rekel: »Kaj me preizkušate, hinavci? Pokažite mi davčni novec!« Dali so mu denarij. Nato jim je rekel: »Čigava sta ta podoba in napis?« Dejali so mu: »Cesarjeva.« Tedaj jim je rekel: »Dajte torej cesarju, kar je cesarjevega, in Bogu, kar je Božjega.«
Mt 22,15-21
DAMO BOGU, KAR MU PRIPADA
V današnjem evangeliju prebrisani farizeji preizkušajo Jezusa, zato ga vprašajo: »Ali smemo dajati cesarju davek ali ne?« Danes se vsi zgražamo nad svojo državo, ker je preveč pohlepna in zato jo mnogi izkoriščajo z utajo davkov. In kdo je med tistimi, ki jo izkoriščajo? Reveži gotovo ne, ker se ne znajo braniti. Izkoriščajo jo tisti, ki majo vsega preveč in zato lahko plačajo več. A ne, pogoltnež ostane pogoltnež vse življenje, pa čeprav je nesrečen, ker njegovo bogastvo prehitro kopni. Kako se torej obnašati? Jezusov odgovor je jasen: »Dajte cesarju, kar je cesarjevega!« To pomeni, da vsak dobi to, kar mu pripada. Takšno pravičnost ustvarimo najprej doma in vzgojimo nove generacije v tem duhu in potem bo tudi pravičnost v našem narodu drugačna.
Jezus je dodal, naj damo tudi Bogu, kar je Božjega. S tem hoče povedati nekaj veliko pomembnejšega. On želi, da človek naredi Bogu tisti prostor v svojem življenju, ki mu v resnici pripada. Bog je Gospod našega življenja in vseh ostalih področij. Nobena zemeljska oblast nima pravice, da bi zahtevala popolno pokorščino svojim zakonom, ker bi na ta način postala malik. Sebe bi postavila na Božje mesto. Vsaka oblast ostaja podrejena tistim zakonom, ki so večni in niso vezani na določen čas in določeno zgodovinsko obdobje ali oblast. Prvi kristjani so vzeli zelo zares, da je treba dati Bogu, kar je Božjega, saj so bili pripravljeni darovati svoje življenje, namesto, da bi darovali daritve cesarju, saj so se živo zavedali, da daritve pripadajo samo živemu Bogu. Tudi v današnjem času kristjan ne sme podleči splošnemu prepričanju, da je goljufanje nekaj normalnega in da je za napredovanje dovoljeno uporabljati vsa sredstva in obiti nauk krščanstva. Kristjan mora ostati kristjan tudi takrat, ko družba od njega pričakuje kaj drugega. Še več, s svojo držo lahko prekvasi družbo v svojem okolju. Zgledi prepričujejo veliko bolj kot besede.
Jezus ni hotel biti pristranski, zato je prisluhnil vsakemu človeku. Ni se boril proti oblasti, čeprav so Rimljani bili okupatorji in je vedel, da marsikaj ni v redu. Ljudje bomo vedno delali napake, kajti če bi bili popolni, Jezus ne bi prišel k nam kot naš odrešenik. Prav je, da se držimo načela: vsakdo je za kakšno stvar zaslužen in vreden, da ga upoštevamo in mu plačamo njegove usluge. Drža kristjana je, da se upira malikom kot so denar, napredek in gospodarska rast in dela po načelih krščanskega nauka: pravičnosti, poštenosti, umiljenja, dobrote, razumevanja, humanosti in podobno. To bomo zmogli samo z Jezusom. Če njega spustimo v svoje življenje in svoje delovno okolje, bo vse najbolj prav. Če dela Gospod za nas, kdo je zoper nas? Zato ga prosimo, da pride v naše življenje in nam kot prijatelj in partner pomaga uresničevati načela, ki vodijo v prijazno in humano družbo.
Jože Č.