Grešniki pojdejo v Božje kraljestvo

   Tisti čas je Jezus rekel velikim duhovnikom in starešinam ljudstva: »Kaj se vam zdi? Nekdo je imel dva sina. Stopil je k prvemu in rekel: ›Sin, pojdi danes delat v vinograd!‹ Ta je odgovóril: ›Nočem.‹ Toda pozneje se je premislil in šel. Stopil je k drugemu in rekel isto. Ta je odgovóril: ›Grem, gospod,‹ vendar ni šel. Kateri od teh dveh je izpolnil očetovo voljo?« Rekli so: »Prvi.« Jezus jim je dejal: »Resnično, povem vam: Cestninarji in nečistnice pojdejo pred vami v Božje kraljestvo. Janez je namreč prišel k vam po poti pravičnosti in mu niste verjeli, cestninarji in nečistnice pa so mu verjeli. Vi ste to videli in se tudi pôtlej niste skesali, da bi mu verjeli.«

Mt 21,28-31

IZPOLNIMO BOŽJO VOLJO

   Današnji Evangelij govori o dveh sinovih. Na prošnjo, da bi šel delat v vinograd prvi odgovori, da noče, a si vseeno premisli in gre. Drugi pa na enako prošnjo odgovori, da bo šel, a v resnici ni šel. Kateri je izpolnil očetovo voljo? Verjetno je vsakomur jasno, da je to prvi. Takšni pač smo: zelo trmasto vztrajamo pri svojem, a mnogi kasneje uvidijo, da ne delajo prav in si premislijo. Zakaj? Ker so konkretni lepi zgledi najboljši opomin. »Besede mičejo, zgledi vlečejo!« pravi stari pregovor. Če hočemo drugega spremeniti, da bo delal drugače, spremenimo sami sebe in upajmo, da bo naš zgled privlačen za druge. Kolikokrat smo pripravljeni hitro kaj obljubiti, čeprav vemo, da ne bomo mogli ali celo hoteli tega uresničiti. Veliko je takšnih obljub, samo, da se rešimo nekoga, ki nas nadleguje. V tem primeru naše ravnanje ni pravilno. Potrebujemo spreobrnjenje, da opustimo farizejska dejanja in zaživimo resnično življenje, ki je všeč Bogu.

   Jezus je rekel farizejem: »Cestninarji in nečistnice pojdejo pred vami v Božje kraljestvo.« Tisti, ki mislijo, da so pravičnejši od drugih, navadno sebe precenjujejo. Tega je zelo veliko v naših vrstah, sploh pri tradicionalnih kristjanih, ki mislijo, da so vse in še več naredili, s tem ko redno prihajajo v cerkev. Po drugi strani pa se vdajajo obrekovanju in opravljanju drugih ljudi in na njih iščejo slabosti in napake. Verjetno bi jim Jezus rekel enako kot farizeju, ki se je prišel v tempelj hvalit, kako dobro izpolnjuje postavo in je pravičen. Kot vemo, ni šel opravičen na svoj dom, medtem ko je cestninar, ki je ponižno prosil Boga, da mu odpusti njegovo krivdo, šel opravičen na svoj dom. Kdor je iskren pred samim seboj, se zaveda, da je grešnik in se ne povišuje nad druge. Cestninar kljub svoji grešnosti izpolnjuje Božjo voljo. Čeprav pogosto pademo, je prav, da vedno znova prosimo Boga, naj nam pomaga, da spremenimo svoj način življenja. On je tu za nas; vsak trenutek nam je pripravljen pomagati.

   Kjer živi oče s svojimi otroki v prijateljskem odnosu, tam je beseda: »Stori to!« ali »Pojdi v moj vinograd!« gotovo sprejeta kot srčna prošnja in nikakor ne kot gospodovalen ukaz. S tem dobiva Jezusova prilika za nas vse veliko aktualnost, pomembnost, kajti oče, o katerem govori Jezus, je Bog. On je tisti, ki edini zasluži ime »Oče«. O njem piše pisatelj Manfred Hausmann: »Človek sme svojemu Bogu, svojemu nebeškemu Očetu zaupati vse, tudi tisto, o čemer se ne more več pogovorit niti z najbolj razumevajočim človekom, s prijateljem, z ljubimcem, z ženo ali z možem. Človek lahko Bogu tako globoko zaupa, da z njim celo o vsem govori, o čemer si celo sam sebi ne upa govoriti. Izrazi mu lahko tudi svoje misli, ki jih drugače vedno znova potiska v svojo podzavest. Bogu lahko zaupaš globlje kot samemu sebi.« Naj nam Gospod pomaga, da se bomo lahko Bogu odprli in tudi tako izpolnili njegovo voljo.

                                                                                                   Jože Č.