Božja dobrota presega človekov pogled

   Tisti čas je Jezus povedal svojim učencem tole priliko: »Nebeško kraljestvo je podobno hišnemu gospodarju, ki je šel zgodaj zjutraj najet delavce za svoj vinograd. Z delavci se je pogódil za en denarij na dan in jih je poslal v svoj vinograd. Okrog tretje ure je šel ven in videl druge na trgu postajati brez dela. Tudi tem je rekel: ›Pojdite tudi vi v vinograd, in kar je prav, vam bom dal.‹ In so šli. Okrog šeste in okrog devete ure je spet šel ven in storil prav tako. In ko je šel ven okrog enajste ure, je našel druge, ki so tam postajali, in jim je rekel: ›Zakaj postajate tukaj ves dan brez dela?‹ ›Ker nas nihče ni najel,‹ so mu dejali. Tedaj jim je rekel: ›Pojdite tudi vi v vinograd!‹

   Pod noč pa je gospodar vinograda rekel svojemu oskrbniku: ›Pokliči delavce in jim plačaj. Začni pri zadnjih in končaj pri prvih.‹ Pristopili so torej tisti, ki so prišli okrog enajste ure, in dobili vsak po en denarij. Ko so prišli prvi, so mislili, da bodo dobili več, vendar so tudi oni dobili vsak po en denarij. In ko so to prejeli, so godrnjali nad hišnim gospodarjem, češ: ›Ti zadnji so delali eno uro in si jih izenačil z nami, ki smo prenašali težo dneva in vročino.‹ Odgovóril je enemu izmed njih: ›Prijatelj, ne delam ti krivice. Ali se nisi pogodil z menoj za en denarij? Vzemi, kar je tvojega, in pojdi! Hočem pa tudi temu zadnjemu dati kakor tebi. Ali ne smem storiti s svojim, kar hočem? Ali je tvoje oko hudobno, ker sem jaz dober?‹ Tako bodo poslednji prvi in prvi poslednji.«

Mt 20,1-16

GLEDATI S 'SRCEM'

   Človek je zelo koristoljuben, vedno išče privilegije in dobro plačo za svoje delo. Vse se plača, tudi ljubezen. Kdor tako razmišlja, ne razume človeka, ki je velikodušen, ki razdaja vse, kar je in kar ima, ter pri tem svojem početju ne stopa v ospredje in ne čaka potrditve v medijih. Razumem gospodarja, ki je vse delavce enako plačal, pa čeprav so eni delali cel dan, zadnji pa komaj eno uro: »Ali ne smem storiti s svojim, kar hočem? Ali ni tvoje oko hudobno, ker sem jaz dober?« V ospredju je problem brezposelnosti, kajti nihče jih ni najel. Tudi ti delavci so imeli družine, ki so jih morali preživeti. Morda jih je po dolgem času ta vinogradnik najel. Veseli so šli delat v vinograd, četudi za malo časa, da bo družina lahko preživela. Boj na trgu dela je neizprosen, to opazimo tudi danes, vendar je danes veliko lažje, saj država pomaga preko socialnih služb. V tistem času pa je takšni družini pretila huda lakota.

   Ko je prišla ura plačila, je gospodar namenil vsem enako plačilo. Na prvi pogled se zdi ta poteza krivična, saj so eni delali ves dan, zadnji pa samo kakšno uro. Tisti, ki so prišli prvi, so se začeli pritoževati, češ da to ni pravično. Gospodar odgovarja: »Ali se nisi pogodil za svojo plačo in dobil si jo, ne delam ti krivice.« Ti delavci, ki so delali ves dan in protestirali, so s tem pokazali svojo brezsrčnost in sebičnost. Dobro so vedeli, kakšna je situacija pri tistih delavcih doma, da težko preživljajo družine. Niso se bili sposobni vživeti v kožo tistih, ki so pol dneva ali skoraj ves dan čakali, da se jih bo kdo usmilil in jim dal delo. Ni jih zanimalo, ampak so videli samo sebe, kako so se potili ves dan v vinogradu. Tu si stojita nasproti Božja in človeška logika. Po 'človeški pravičnosti' imajo pravico do življenja samo tisti, ki so močni, ki lahko proizvajajo, vsi drugi, ki so oslabeli in se tako niso zmožni prebijati skozi življenje, pa so obsojeni na propad. Bog pa gleda drugače, zato je vsakdo deležen njegove ljubezni, ki prinaša polnost življenja.

   Gospodar vinograda je prispodoba Boga. Bog gleda na ljudi z drugačnega vidika, kot človek na človeka. Bog gleda s 'srcem' in ne kakor številni ljudje, ki vidijo človeka samo z očmi dobička. Samo tisti, ki gleda s 'srcem', vidi mnoge stiske, težave, v katerih se nahaja sočlovek. Ta prilika je tudi sinonim za krščansko življenje. Nekateri so vse življenje kristjani in če prav krščansko živi, je njegovo življenje napolnjeno s smislom. Tudi v najtežjih trenutkih življenja ga spremlja misel, da je Gospod z njim, da se bo enkrat srečno končalo v večnosti pri njem. Vsega tega pa nima tisti, ki ne veruje. So pa še drugi, ki krščanstvo sprejmejo v raznih življenjskih obdobjih, morda malo pred smrtjo. Tudi nje čaka enako plačilo, ki je večno življenje. Prizadevajmo si, da bomo spremenili svoj pogled na ljudi okrog sebe, da bomo s pomočjo Božje milosti zmogli gledati s 'srcem'.

                                                                                                   Jože Č.