Jezusovo rojstvo in obisk pastirjev
Tiste dni je od cesarja Avgusta izšlo povelje, naj se popiše ves svet. To prvo popisovanje se je vršilo, ko je bil Kvirinij cesarski namestnik v Siriji. In vsi so se hodili popisovat, vsak v svoje mesto. Šel je torej tudi Jožef iz Galileje, iz mesta Nazareta, v Judejo, v Davidovo mesto, ki se imenuje Betlehem – bil je namreč iz Davidove hiše in rodovine – da bi se popisal z Marijo, svojo zaročeno ženo, ki je bila noseča. Ko sta bila tam, se ji je dopolnil čas poroda. In porodila je sina prvorojenca, ga povila v plenice in položila v jasli, ker v prenočišču zanju ni bilo prostora. V prav tistem kraju pa so pastirji prenočevali pod milim nebom in bili na nočnih stražah pri svoji čredi. In glej, Gospodov angel je stopil k njim in Gospodova svetloba jih je obsvetila in so se silno prestrašili. Angel jim je rekel: »Ne bojte se; zakaj, glejte, oznanjam vam veliko veselje, ki bo za vse ljudstvo: Danes se vam je v Davidovem mestu rodil Zveličar, ki je Kristus Gospod. In to vam bo znamenje: našli boste dete, v plenice povito in v jasli položeno.« In v hipu je bila pri angelu množica nebeške vojske, ki so Boga hvalili in govorili:
»Slava Bogu na višavah
in na zemlji mir ljudem, ki so Bogu po volji.«
Lk 2,1-14
OZNANJAM VAM VELIKO VESELJE
To je sporočilo današnjega praznika. Rojstvo je velik dogodek za družino, še mnogo večji dogodek je rojstvo Božjega Sina. To je veličasten dogodek za slehernega izmed nas. Novorojeno Dete prinaša življenje v sivi vsakdan. Rodil se je v preprostosti hlevčka, neopazno za vse, ki so obremenjeni s skrbmi tega sveta. Razodet je bil preprostim pastirjem, ki so bili odprti za tako veliko novico. Njihova srca ni razjedal dvom, ampak so se vzradostili te dobre novice in počastili Jezusa, kljub temu, da je bil rojen v zelo skromnih razmerah. Verjetno bi večina podvomila o kralju, ki je rojen v hlevu, še bolj pa o Bogu. To je veličina preprostih pastirjev, da brez sledu dvoma dajo čast Bogu. Z veselim srcem sprejmejo veselo oznanilo, oznanilo odrešenja.
Odlomek iz preroka Izaija izraža posebno veselje. Takole pravi: »Ljudstvo, ki hodi v temi, gleda veliko luč; nad prebivalci v deželi smrtne sence zasije luč. Bogato daruješ radost, veliko delaš veselje; ljudje se vesele pred tabo, kakor se vesele ob žetvi, kakor se radujejo, ko se deli plen« (9,1-2). Nekaj stoletij pred rojstvom Jezusa Kristusa Izaija oznani Izraelcem, ki jih zadevajo velike preizkušnje, veliko veselje, ki bo za vse ljudi. Božič je tak praznik. Ni toliko pomembno zunanje veselje zaradi darov, ki smo jih prejeli od svojih bližnjih in prijateljev, mnogo bolj pomembno je veselje v srcu, veselje, ki ga daje Duh, ki prebiva v nas, če smo čistega in preprostega srca.
Evangelist Luka (2,1-14) izraža to veselje, ki se je udejanjilo v Detetu iz Betlehema. Kdo ne bi bil vesel ob zavesti, da se je za nas vse učlovečil Bog, da bi nas izpeljal iz sužnosti greha v svobodo Božjih otrok. To je neizmeren vir veselja pa tudi ponižnega čaščenja in slavljenja veličine učlovečenega Boga. Verjetno je v nas še mnogo duha betlehemskih prebivalcev, ki ne sprejmejo uboge družine, ki ne prinaša zlata, a prinaša neskončno bogastvo odrešenja in večnega življenja. Na to sveto noč prosimo Boga, da nam da preprosto srce betlehemskih pastirjev, da bomo v sočloveku spoznali podobo Boga, sprejeli na zunaj umazanega reveža kot svojega brata in gradili kraljestvo miru, resnice in pravice. Tako se bo mogel Jezus roditi v naših srcih in nam prinesti radost, ljubezen in mir.