Hoja za Kristusom zahteva odpoved
Tisti čas je Jezus začel svojim učencem razodevati, da bo moral iti v Jeruzalem in veliko pretrpeti od starešin, vélikih duhovnikov in pismoukov, da bo moral biti umorjen in tretji dan vstati. Peter pa ga je vzel k sebi in mu začel braniti: »Bog ne daj, Gospod! To se ti nikakor ne sme zgoditi!« On pa se je obrnil in rekel Petru: »Poberi se! Proč od mene, satan! V spotiko si mi, ker ne misliš na to, kar je Božje, ampak kar je človeško.«
Tedaj je Jezus rekel svojim učencem: »Če hoče kdo hoditi za menoj, naj se odpove sebi in vzame svoj križ ter hodi za menoj. Kdor namreč hoče rešíti svoje življenje, ga bo izgubil; kdor pa izgubi svoje življenje zaradi mene, ga bo našel. Kaj namreč koristi človeku, če si ves svet pridobi, svoje življenje pa zapravi? Ali kaj bo dal človek v zameno za svoje življenje? Sin človekov bo namreč prišel v veličastvu svojega Očeta s svojimi angeli in takrat bo vsakemu povrnil po njegovem delu.«
Mt 16,21-27
HODITI ZA JEZUSOM
Življenje je polno presenečenj. Človek dela načrte, kaj vse bo uresničil, na koncu pa se mnogo zadev izjalovi in ostane praznih rok. Pregovorno radi rečemo: »Človek obrača, Bog pa obrne.« Zakaj? Ker delamo račun brez krčmarja: hočemo biti gospodarji, v resnici pa smo le služabniki. Mnogi so v podobnem položaju, kot je bil prerok Jeremija, ki je kljub temu, da je bil Božji mož, čutil svojo omejenost in nemoč; takole se je pritoževal: »Zapeljal si me, Gospod, in dal sem se zapeljati. Premočan si bil zame in si zmagal.« (Jer 20,7) Bog je radodaren do vsakega človeka. Nikogar ne želi izkoriščati ali zlorabljati. Nas ima na razpolago, da ljubi, tolaži in svetuje. Od njega smo prejeli mnoge darove, da preko njih služimo Bogu, ko se razdajamo ljudem. To je mogoče, če smo odprti zanj in mu zaupamo. Bodimo hvaležni za darove, ki smo jih prejeli, in jih razvijajmo v blagor vseh.
V evangeliju Jezus pripoveduje učencem, da bo moral veliko trpeti, biti umorjen in tretji dan vstati. To pa je bilo zanje preveč. Niso si mogli predstavljati Mesije, ki bi moral trpeti in celo umreti. Peter se odločno postavi Jezusu v bran, rekoč, da se to ne sme zgoditi. Mogoče nas preseneti Jezusov odgovor: »Poberi se! Proč od mene, satan!« Zakaj takšna reakcija? Peter je vendarle Jezusov prijatelj. Jezus ga hoče opozoriti, da ne razmišlja pravilno. Preveč je navezan na zemeljske stvari in ta navezanost ga odvrača od nebeških dobrin, ki so neprecenljivo večje od največje zemeljske sreče. Peter se tega ne zaveda, ker je preveč vpet v tuzemsko stvarnost. Jezus pa želi, da preseže tako mišljenje in postane čim bolj podoben svojemu učitelju. Satan se trudi, da bi nas odvrnil od Jezusa, in zavaja človeka, da bi hodil po svojih poteh, da bi delal tako, kot želi, ne oziraje se na rezultate svojih dejanj. Človeku prigovarja, da je on središče vesolja, da ni nikomur odgovoren in da njegovi lastni užitki, čeprav na račun drugih, niso nič slabega. Jezus pa uči drugače, uči težjo pot, a bolj zanesljivo, da dospemo v srečno večnost.
Jezus nam lepo pravi: »Kaj koristi človeku, če si ves svet pridobi, svoje življenje pa zapravi?« Bogastva tega sveta ne moremo odnesti s seboj na drugi svet, kajti tam ni prostora za stvari, ki so minljive in jih molj razje. V nebesih je prostor za tiste, ki so čistega srca in brez godrnjanja nosijo svoj križ. Naj nam Gospod s svojo milostjo pomaga, da bomo ohranili svoje srce čisto in vdano prenašali preizkušnje ter za Jezusom nosili križ, ki nam je namenjen, in tako dospeli v večno življenje. Predvsem pa naj nam njegova milost pomaga, da se bomo v težavah zanesli na Jezusa in ne bomo izgubili vere v Božje usmiljenje.
Jože Č.