Jezus pohvali vero poganske žene
Tisti čas se je Jezus umaknil v tirsko in sidónsko pokrajino. In glej, prišla je kánaanska žena iz tistih krajev in vpila: »Gospod, Davidov sin, usmili se me! Mojo hčer zelo mučijo hudobni duhovi.« Vendar ji ni odgovóril niti besede. Tedaj so pristopili njegovi učenci in ga prosili: »Odpravi jo, ker vpije za nami.« Odgovóril je in dejal: »Poslan sem le k izgubljenim ovcam Izraelove hiše.« Prišla je, padla predenj in rekla: »Gospod, pomagaj mi!« Odgovóril ji je in dejal: »Ni lepo jemati kruh otrokom in ga metati psom.« Ona pa je rekla: »Tako je, Gospod, pa vendar tudi psički jedo od drobtinic, ki padajo z mize njihovih gospodarjev.« Tedaj je Jezus odgovóril. Rekel ji je: »O žena, velika je tvoja vera! Zgodí naj se ti, kakor želiš!« In njena hči je ozdravela tisto uro.
Mt 15,21-28
MOČ VERE
Evangelij spregovori o kanaanski ženi, tujki, da je pristopila k Jezusu in ga prosila, naj ozdravi njeno hčer, ki jo mučijo hudobni duhovi. Jezus ji v odgovor izreče nekoliko oster stavek: »Ni lepo jemati kruh otrokom in ga metati psom!« S tem je hotel povedati, da ima izvoljeni Izraelov rod prvi pravico prejeti odrešenika. Žena je bila popolnoma prepričana, da edino Jezus lahko pomaga njeni hčeri, zato mu ponižno odgovori: »Vendar tudi psički jedo od drobtinic, ki padajo z mize njihovih gospodarjev!« Njena vera je velika, zato ji Jezus uresniči njeno prošnjo. Velika je tudi njena ljubezen do hčerke. Pripravljena je iti skozi različne preizkušnje. To je resnična materinska ljubezen, je brezpogojna, darujoča se ljubezen. Samo človek spodbujen z ljubeznijo je sposoben tako velikih dejanj. Mati je pripravljena za svojega otroka narediti veliko. V primeru napada ga je pripravljena pogumno braniti, v stiski je pripravljena veliko pretrpeti, vse za dobrobit otroka.
Neki zaporniški duhovnik pripoveduje: »V vseh letih svojega službovanja v zaporu skoraj nisem srečal zapornikov, ki se ne bi razumeli s svojo materjo. Matere so jih redno in skrbno obiskovale. Svojih sinov skoraj nikoli niso pustile na cedilu. Tako je vsak dan srečeval matere v zaporih, pa čeprav so imele veliko problemov same, brez opore, brez zaščite ali celo dohodkov. V lastni družini so jim rekli, naj pustijo sina, ki je zašel na kriva pota in naj ga ne obiskujejo več. Toda svojemu otroku se niso mogle odpovedati. Neverjetna je njihova podpora sinovom. Čeprav so same mnogo pretrpele ob spoznanju, da so otroci zašli na stranpota, v težave ali celo kriminalna dejanja.« To je ljubezen, ki ne računa in ne išče svojega. Samo v moči vere, z Božjo pomočjo je mogoče premagati ovire, na katere naletimo v družbi in pogosto tudi v lastni družini.
Jezus reče ženi: »Velika je tvoja vera! Zgodi se ti, kakor želiš!« Ta Jezusova pohvala je namenjena vsem, ki iščejo Božjo boljo in jo izpolnijo. Svet potrebuje konkretne zglede, kako je treba verovati. Kako pa je z našo vero? Pogosto se naveličamo prositi, ker nismo takoj uslišani. Naša vera, da Jezus more uresničiti naše želje, s časom upade ali celo izgine. Na žalost preveč iščemo samo svoje koristi in se trudimo, da bo nam lepo, za druge pa nam je malo mar. Zato ne moremo biti uslišani. Jezus ravna drugače, saj želi, da se reši vsak izmed nas. Jezus sam pravi, da naj se ljubimo tako, kot nas on ljubi. Dal nam je zgled, daje nam pa tudi svojo milost in pomoč. Ali smo pripravljeni iti preko vsega in odpreti srca Božji ljubezni?
Jože Č.