Pridite k meni in se odpočijte
Tedaj je Jezus spregovoril in rekel: »Slavim te, Oče, Gospod neba in zemlje, ker si to prikril modrim in razumnim, razodel pa otročičem. Da, Oče, kajti tako ti je bilo všeč. Vse mi je izročil moj Oče in nihče ne pozna Sina, razen Očeta, in nihče ne pozna Očeta, razen Sina in tistega, komur hoče Sin razodeti. Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obteženi, in jaz vam bom dal počitek. Vzemite nase moj jarem in učite se od mene, ker sem krotak in v srcu ponižen, in našli boste počitek svojim dušam; kajti moj jarem je prijeten in moje breme je lahko.«
Mt 11,25-30
UČITE SE OD MENE
To nedeljo nas Jezus vabi: »Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obteženi, in jaz vam bom dal počitek!« Kako prijetno povabilo, polno ljubezni in skrbi za človeka. Ali mu zaupamo in smo pripravljeni prepustiti se njegovi ljubezni? Na žalost ne jemljemo Jezusovih besed dovolj resno, ker preveč računamo zgolj na lastne moči in svojo pamet. Ko je bil Jezus na zemlji kot človek, je konkretno pokazal, kako želi biti blizu vsakemu človeku: množico je nasitil v puščavi, ozdravljal je bolne, obujal mrtve in svojim učencem naročil: »Ljubite se med seboj, kakor sem vas jaz ljubil!« Njegov program je zelo konkreten, povezan z dobrimi deli, z iskreno ljubeznijo in odpuščanjem. Ko smo utrujeni, se je treba povezati z njim in stopiti z njim v korak. Samo on lahko okrepi našo vero in vzpostavi ravnovesje v naši duši. Vsaka nedelja, vsak Gospodov dan je takšna priložnost, ko se lahko znova umirimo in naberemo novih moči in energije. Jezus kliče utrujene in obtežene, da bi se razbremenili v njegovi prisotnosti. Tudi nam velja klic, da sprejmemo njegovo tolažečo besedo in doživimo njegovo prisotnost v evharistični daritvi.
Jezus nas tudi vabi: »Vzemite nase moj jarem in učite se od mene, ker sem krotak in ponižen!« Evangelij ni samo lep nauk, ampak življenjski stil. Ko ga sprejmemo, to ni več jarem, ampak pričevanje, da Jezus živi in se veseli, da mu zaupamo in skupaj gledamo v prihodnost, v večno življenje. Z Jezusom so naša bremena lažja, mnoga nepotrebna pa odpadejo. Neka zgodba govori o starem možu, ii se je podal na duhovno potovanje s težko vrečo na ramenih. Na svoji smrtni postelji je predal težko vrečo svojim učencem. Ko so učenci odprli vrečo, so na veliko začudenje spoznali, da je prazna. Zato so se toliko bolj čudili, zakaj je tako težka. In stari mož jim je rekel: »To je teža vseh tistih stvari v življenju, ki mi jih ni bilo potrebno nositi!« Vera ne sme delati življenja težkega. Če ljubimo, Jezusove zapovedi niso težke. Jezus nam daje moči, da bi bremena lahko nosili. Kakor dela vera stvari mogoče, tako jih dela ljubezen lažje.
To nedeljo je tudi praznik svetih bratov Cirila in Metoda. Imenujemo ju slovanska apostola. Bila sta rodna brata, po rodu Grka, doma iz Soluna, mesta, v katerega okolici so se naselili Slovani. Zato se ni čuditi, da sta dobro znala slovanski jezik. V prvih mesecih leta 868 je namreč papež Hadrijan II. v baziliki Marije Velike iz rok Cirila in Metoda sprejel bogoslužne knjige, ki sta jih brata sama prevedla v slovanski jezik, jih blagoslovil in položil na oltarno mizo. V navzočnosti papeža je nato sveti Ciril obhajal bogoslužje, med katerim so v Rimu prvič zazveneli bogoslužni spevi v slovanskem jeziku. Božjo ponudbo odrešenja sta sv. Ciril in Metod posredovala našim slovanskim prednikom z željo, da bi jih kulturno in duhovno dvignila in jim omogočila, da kot posebna skupnost izvoljenega ljudstva Nove zaveze stopijo v krog kulturnih krščanskih narodov Evrope. Njuno požrtvovalno delo kaže, kako visoko sta cenila človeka, njegovo dostojanstvo in svobodo, ko sta hotela prezirane 'barbarske' Slovane dvigniti kot svobodne in s krščansko kulturo oplemenitene ljudi k dostojanstvu izvoljenega Božjega ljudstva. To njuno delo je vtkano v današnjo evropsko civilizacijo, ki ima svoje duhovne korenine v krščanstvu. Zato se spodobi in je pravično, da ju slavimo kot utemeljitelja slovanske s krščanstvom prežete kulture, ki je tudi temeljna vrednota evropskih narodov. Sta sozaveznika Evrope.
Jože Č.