Marija obišče Elizabeto
Tiste dni je Marija vstala in se v naglici odpravila v gričevje, v mesto na Judovem. Stopila je v Zaharijevo hišo in pozdravila Elizabeto. Ko je Elizabeta zaslišala Marijin pozdrav, se je dete veselo zganilo v njenem telesu. Elizabeta je postala polna Svetega Duha in je na ves glas vzkliknila in rekla: »Blagoslovljena ti med ženami, in blagoslovljen sad tvojega telesa! Od kod meni to, da pride k meni mati mojega Gospoda? Glej, ko je prišel glas tvojega pozdrava do mojih ušes, se je dete v mojem telesu od radosti zganilo. Blagor ji, ki je verovala, da se bo izpolnilo, kar ji je povedal Gospod!«
Lk 1,39-45
ZAČUTIMO BLIŽINO BOGA
Končujemo adventni čas. Na adventnem venčku se je prižgala četrta svečka. Vedno bolj postaja svetlo, saj je zelo blizu božič – praznik luči. Mnogi bodo hiteli po nakupih, saj jim več pomeni zunanja priprava na praznovanje, kot pa rojstvo Boga v srcu. Če želimo, da se Jezus rodi v našem srcu, se moramo odpreti za ljubezen in dobroto ter se odpovedati skrbem tega sveta. Kljub predprazničnemu vzdušju smo zaskrbljeni zaradi krivic in nepravilnosti, ki se dogajajo v naši deželi. Toda z nami kristjani naj ne bo tako, saj imamo veliko upanje, Jezusa, ki prihaja med nas, da nas reši. Pretirana skrb je posledica nezaupanja v vsemogočnost Boga, v njegovo dobroto, ljubezen in skrb za nas. Marija je brezpogojno zaupala in verjela, da Bog daje samo dobro, zato je razumela sporočilo nadangela Gabrijela in nam rodila Jezusa, ki nam je prinesel novo življenje. Tudi mi se odprimo Bogu in se mu dajmo popolnoma na razpolago, da bo preko nas lahko delal čudovita dejanja v našem času.
Prerok Mihej (5.1-4) vliva ljudstvu, ki je živelo v podobnih razmerah, kot živimo sedaj - mnoge je pestila revščina, med mogočneži je bilo veliko korupcije, v moralnem smislu pa je bil narod daleč od čaščenja pravega Boga - novo upanje, ki pride iz Betlehema. Mihejev klic k spreobrnjenju velja tudi za naš čas, saj se Kristus ne bo mogel roditi v našem srcu, če se ne odvrnemo od naših slabih dejanj in zaživimo novo življenje po načelu ljubezni in dobrotljivosti. Le tako se bo v naših srcih naselil mir.
Evangelij po Luku (1,39-45) spregovori o Mariji in njeni pripravljenosti za dobro. Tisti, ki nosi v sebi Boga, ne more mirovati. Marija se je zato napotila k svoji teti Elizabeti, da bi ji bila v pomoč in da bi z njo delila veselo novico o odrešenju. Kdor nosi v sebi Boga tudi izžareva dobroto in ljubezen, da to drugi začutijo. Zato je Elizabeta prva spoznala, da k njej prihaja Bog, ki ga je Marija nosila pod srcem. Začutila je prisotnost Boga. To je začutil tudi otrok, ki ga je Elizabeta nosila. To je bilo srečanje čistih src, ki so sposobna zaznati Boga v človeku. Pa mi? Ali niso naše oči pogosto slepe in naša ušesa gluha, naše srce pa polno navlake skrbi tega življenja? Tako nismo sposobni niti videti, niti slišati, kaj šele občutiti njegovo prisotnost v svetu. Mnogokrat nismo sposobni prepoznati Boga v sočloveku, niti zaznati radosti ali stiske bližnjega. Zato je potrebno spreobrnjenje: očistiti moramo svoje srce in dopustiti, da Bog prebiva v njem. Takrat bomo zmožni jasnega pogleda, finega posluha in čutečega odnosa do slehernega človeka. Jezus si želi, da bi se rodil v našem srcu in nam prinesel veselje in mir. Odzovimo se mu z dejanji ljubezni in dobrote, saj je le to prava drža kristjana.