Oče je poslal Sina, da bi se svet po njem rešil
Tisti čas je Jezus rekel Nikodému: »Bog je svet tako ljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogúbil, ampak bi imel večno življenje. Bog namreč svojega Sina ni poslal na svet, da bi svet sodil, ampak da bi se svet po njem rešil. Kdor vanj veruje, se mu ne sódi; kdor pa ne veruje, je že sojen, ker ne veruje v ime edinorojenega Božjega Sina.«
Jn 3,16-18
BOG JE LJUBEZEN
To nedeljo obhajamo praznik Svete Trojice. Ta praznik nam razodeva, da so v Bogu tri Božje osebe, med katerimi poteka večna ljubezen. Evangelist Janez je pričevalec o Božji ljubezni. Jezus ga je imel izredno rad, Janez je to občutil in svojo hvaležnost za nezaslužen dar izrazil s stavkom: »Bog je ljubezen!« Družina je odraz te Božje ljubezni, saj se tudi v njej udejanja ljubezen. Morda je na mestu vprašanje ali so naši vsakdanji medsebojni odnosi v družini zaznamovani z ljubeznijo in predanostjo med člani družine ali pa se jezimo drug na drugega, nam gredo drugi člani družine na živce? Jezusov zgled je jasen: vse je dal, da bi se mi rešili, da bi se osvobodili spon zla in sovraštva. Šel je do konca, v smrt, iz čiste ljubezni do človeka. To je darovanjska ljubezen, ljubezen, ki ne išče svojega, ampak brezpogojno služi drugemu.
O tem, kakšen je Bog, bi lahko razpravljali v nedogled, vendar ne bi povedali veliko, saj nimamo ustreznih zmožnosti za to, pa tudi ne spoznanja in sposobnosti, da bi to ubesedili. Zdi se, da je ravno praznik Svete Trojice velika skušnjava za kaj podobnega. Z bornimi človeškimi izrazi se trudimo povedati to, kar je neizrazno in za vekomaj ostaja skrivnost. Skušnjavam pa se je pogosto težko upreti. Pomembno je, da vemo eno stvar, da je Bog ljubezen in da nas ima rad. Po Božjem razodetju vemo, da so v skrivnosti Svete Trojice tri božanske osebe: Oče, ki daje svojega edinorojenega Sina za zveličanje sveta; Sin, ki je vse do konca izpolnil Očetov načrt; Sveti Duh, izlit v trenutku Jezusove smrti, ki prihaja, da bi nas napravil soudeležene pri božanskem življenju in bi preoblikoval naše bivanje, ki naj bi ga poživljala božanska ljubezen. Jezus nam je jasno povedal, da si želi, da bi se tudi mi ljubili med seboj. Naj ne gre samo za neko formalnost, ko naš odnos do sočloveka nima nekega žara, čeprav trdimo, da ga imamo radi, a nam je vseeno, kaj se z njim dogaja. Jezus želi, da se ljubimo z resnično ljubeznijo, darovanjsko ljubeznijo, ko je vsako naše dejanje izraz ljubezni do bližnjega. Bog nam daje ljubezen kot zastonjski dar. Sam pravi, da kdor veruje v Jezusa Kristusa, bo odrešen. Za ta privilegij pa nimamo nobenih zaslug: odrešenje nam pripravlja Jezus, ki nas je na križu odkupil in odšel v nebo, da nam pripravi prostor.
Jože Č.