Kakor je Oče mene poslal, tako tudi jaz vas pošiljam
Pod noč tistega dne, prvega v tednu, ko so bila vrata tam, kjer so se učenci zadrževali, iz strahu pred Judi zaklenjena, je prišel Jezus, stopil mednje in jim rekel: »Mir vam bodi!« In ko je to rekel, jim je pokazal roke in stran. Učenci so se razveselili, ko so videli Gospoda. Tedaj jim je Jezus spet rekel: »Mir vam bodi! Kakor je Oče mene poslal, tudi jaz vas pošiljam.« In ko je to izrekel, je dihnil vanje in jim dejal: »Prejmíte Svetega Duha! Katerim grehe odpustite, so jim odpuščeni; katerim jih zadržite, so jim zadržani.«
Jn 20,19-23
POŠLJI SVOJEGA DUHA
To nedeljo obhajamo binkoštni praznik, ko se spominjamo izpolnitve Jezusove obljube, da bo poslal Svetega Duha, ki bo vedno ostal z nami. Ta dogodek je lepo opisan v Apostolskih delih (2,1-11). Takole pravi: »Vsi so bili napolnjeni s Svetim Duhom in začeli so govoriti v tujih jezikih, kakor jim je Duh dajal izgovarjati.« Govorili so jezik ljubezni, zato so se razumeli med seboj ljudje različnih narodov. Božja govorica je namreč takšna, da jo vsi razumejo. Govorica ljubezni namreč ljudi zbližuje, pomirja, gradi mostove, ki jih je sovraštvo porušilo. Mi vsi smo prejeli moč od zgoraj oziroma darove Svetega Duha. Kako pa mi živimo te darove? Žal preveč pogosto podiramo mostove, ker se oklepamo iskanja samega sebe, svojih koristi in privilegijev, ni pa nam mar za sočloveka, ni nam mar za ljudi, ki nam nič ne pomenijo. Sveti Duh želi povezati vse ljudi med seboj in v takšni družbi ni prostora za obsojanje, zamere, sovraštvo, egoizem. Jezika ljubezni namreč ne moremo razumeti, če sami ne ljubimo brezpogojno, brez iskanja lastnih koristi in lastnega ugodja. Jezus želi, da ravnamo po načelu ljubezni in brezpogojnega darovanja sebe, svojega časa, svojega imetja sočloveku.
V evangeliju nas Jezus kar dvakrat nagovori z besedami: »Mir vam bodi!« On je prinašalec miru, čeprav je za mnoge kamen spotike, še posebej je za mnoge sporna Cerkev, saj se ne zavedajo, da jo je ustanovil Jezus kot skupnost ljubezni. Tudi o prvi Cerkvi preberemo veliko, kako je dosledno živela Jezusov nauk in se dala voditi Svetemu Duhu, kajti bili so ene misli, enega srca in enega duha. Živeli so po načelu ljubezni, kot je učil Jezus. V današnjem evangeljskem odlomku pa beremo tudi o poslanstvu Cerkve, ki ga je Jezus zaupal svojim učencem pred odhodom v nebo: »Prejmite Svetega Duha! Katerim grehe odpustite, so jim odpuščeni; katerim jih zadržite, so jim zadržani!« Gre za veliko poslanstvo, da v Jezusovem imenu odpušča grehe. Vsi se zavedamo krivde in slabih stvari, ki jih počenjamo, a le kristjani imamo to milost, da nam naš Odrešenik grehe odpušča in nam s tem odpira novo prihodnost. Ali jemljemo to milost resno in uporabljamo to možnost odpuščanja grehov? Preveč smo razvrednotili te predragocene darove, ki nam jih Bog podarja iz čiste ljubezni. Premalo se zavedamo, da nam je Jezus dal neverjetne milosti, ki jih Cerkev deli v evharistiji in drugih zakramentih.
Bogu smo lahko neskončno hvaležni, da je med nami prisoten po Svetem Duhu. Radi ga prosimo, naj nas napolni z milostjo in ljubeznijo. Pogosto se mu priporočimo z molitvijo: »Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni. Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo in prenovil boš obličje zemlje.«
Jože Č.