Jezus pastir in vrata k ovcam
Tisti čas je rekel Jezus: »Resnično, resnično, povem vam: Kdor ne vstopi v ovčjo stajo skozi vrata, ampak se splazi vanjo drugod, je tat in ropar. Kdor pa pride skozi vrata, je pastir ovac. Njemu vratar odpre in ovce poslušajo njegov glas in svoje ovce kliče po imenu in jih vodi iz staje. Ko vse svoje spusti ven, hodi pred njimi in ovce gredo za njim, ker poznajo njegov glas. Za tujcem pa ne bodo šle, ampak bodo bežale pred njim, ker ne poznajo glasu tujcev.«
Jezus jim je povedal to priliko, pa niso razumeli, kaj jim je govóril. Jezus je znova spregovóril: »Resnično, resnično, povem vam: Jaz sem vrata za ovce. Vsi, ki so prišli pred menoj, so tatovi in roparji, toda ovce jih niso poslušale. Jaz sem vrata. Kdor vstopi skozme, se bo rešil; hodil bo noter in hodil bo ven in bo našel pašo. Tat prihaja samo zato, da krade, kólje in uničuje. Jaz sem prišel, da bi imeli življenje in da bi ga imeli v obilju.«
Jn 10,1-10
VSTOPIMO SKOZI VRATA
Nedelja dobrega pastirja nam v ospredje postavlja Jezusa, ki ima besede večnega življenja. Še več, on je pot, resnica in življenje in samo po njem prihaja rešitev. On simbolizira vrata. In kdor ne vstopi skozi vrata, je tat in ropar, ne prihaja z dobrimi nameni. Marsikdo bi želel priti v nebesa po poteh, ki niso primerna, misleč, da lahko živi, kakor se mu pač zljubi, in bo že našel kakšno špranjo, skozi katero bo zlezel v nebeško kraljestvo. Na žalost tako ne gre. Kdor hoče priti v nebesa, mora sodelovati pri gradnji Božjega kraljestva. To velja po človeških zakonih in tudi po Božjih zakonih. Nihče ni v nič prisiljen. Bog nam je dal svobodno voljo, ker nas ceni in želi, da ohranimo svoje človeško dostojanstvo. Zato se potrudimo, da z dobrimi deli tlakujemo pot v nebesa.
Jezus pravi, da so vsi, ki so prišli pred njim, tatovi in roparji. Mnogo jih je prišlo, ki so potegnili ljudi za seboj in se proglasili za rešitelje človeštva, toda vsi so končali bolj klavrno. Samo Jezusova smrt in vstajenje sta pustila vidne posledice in sta edina garancija za odrešenje. Veliko tatov in roparjev je prihajalo skozi vso zgodovino in hotelo potegniti ljudi za seboj. Mnogi so ljudi zavajali, češ da prihajajo v imenu Boga, a so oznanjali le svoj nauk. Tudi v današnjem času smo priča mnogim gibanjem, ki prepričujejo ljudi, da so oni tisti, ki jim lahko pomagajo in ponudijo rešitev njihovih težav in odrešenje. Še več, ponujajo tudi navodila za samoodrešenje. Zanje Jezus ni prava pot. Bolj kot Jezusu in Svetemu Duhu zaupajo svojemu razsvetljenju, ki je, če ne sloni na Jezusu, zelo vprašljivo. To so tisti, ki ne vstopajo skozi vrata, ampak na drugih krajih. Jezus pa kliče vsakega izmed nas, da se mu pridruži. Toda človek pogosto raje izbere drugo pot, ker napačno misli, da ga zapovedi omejujejo, on pa se čuti vrednega popolne svobode, brez vsake resnejše odgovornosti. Marsikomu gre Jezus in njegova Cerkev na živce in ne sprejema njegove besede v celoti. Raje vzame samo tisto, kar mu paše. Jezus pa želi, da živimo tako, kot nam on priporoča. Samo če sprejemamo evangelij v celoti, stopamo skozi vrata.
»Kdor stopi skozme, se bo rešil, hodil bo noter in hodil bo ven in našel bo pašo!« obljublja Jezus. On daje pravo pašo in pravi počitek. V njem se nasiti in spočije naša duša. On nam daje največ, kar je mogoče: daje nam življenje v obilju. Zato se držimo Jezusa, ki je edini pravi pastir, edini odrešenik, ki nas ljubi in nam želi samo najboljše. On nam daje moč in tolažbo, daje nam resnično življenje že tukaj na zemlji in obljublja večno srečo v Božjem kraljestvu. Poslušajmo njegov glas in bomo vedno na pravi poti, ki vodi v večno življenje. Naj nam pri tem pomaga njegova milost, kajti brez odprtosti tej milosti lahko nasedemo lažnim pastirjem in tistim, ki se sami imenujejo vodniki.
Jože Č.