Koledar dogotkov

Last month August 2020 Next month
M T W T F S S
week 31 1 2
week 32 3 4 5 6 7 8 9
week 33 10 11 12 13 14 15 16
week 34 17 18 19 20 21 22 23
week 35 24 25 26 27 28 29 30
week 36 31

Prijava

Slovesni prihod v Jeruzalem

   Ko so prišli blizu Jeruzalema, do Bétfage in Betanije ob Oljski gori, je poslal dva izmed svojih učencev in jima rekel: »Pojdita v vas, ki je pred vama. Takoj ko prideta vanjo, bosta našla privezanega oslička, na katerem še nikoli ni sedèl noben človek. Odvežita ga in pripeljita. In če vama kdo reče: ›Zakaj to delata?‹ recita: ›Gospod ga potrebuje in ga bo takoj poslal nazaj sèm.‹« Odšla sta in našla oslička, privezanega pri vratih zunaj ob cesti, ter ga začela odvezovati. Nekateri izmed tistih, ki so tam stali, so jima rekli: »Kaj delata? Zakaj odvezujeta oslička?« Odgovorila sta jim, kakor je rekel Jezus, in so ju pustili. Pripeljala sta k Jezusu oslička, položila nanj svoja plašča in sédel je nanj. Veliko ljudi je razgrnilo na pot svoje plašče, drugi pa veje, ki so jih odlomili na poljih. Tisti, ki so šli pred njim, in tudi tisti, ki so šli za njim, so vzklikali:

»Hozána!

Blagoslovljen, ki prihaja v Gospodovem imenu!

Blagoslovljeno kraljestvo našega očeta Davida, kraljestvo, ki prihaja!

Hozána na višavah!«

 

Mr 11,1-10

 

HOZANA! KRIŽAJ GA!

   Na cvetno nedeljo navadno poslušamo dva evangeljska odlomka, ki pa sta si po vsebini v popolnem nasprotju. Pri blagoslovu zelenja namreč poslušamo poročilo o Jezusovem slovesnem vhodu v Jeruzalem, pri sveti maši pa je v ospredju poročilo o Jezusovem trpljenju in smrti. Slovesni vhod v Jeruzalem ter njegovo trpljenje in smrt so se zgodili v razponu petih dni. Ko je stopal po poti, ki vodi v mestno središče, ga je množica evforično pozdravljala in sprejela kot rešitelja, kot kralja in mu mahala z palmovimi vejami in mu vzklikala: »Hozana Davidovemu sinu! Blagoslovljen, ki prihaja v Gospodovem imenu!« Jezus pa se ni preveč oziral na to evforijo množice. Vedel je namreč, da mu bodo isti ljudje čez nekaj dni vzklikali: »Križaj ga!« V petih dneh pa so verski voditelji uspeli obrniti javno mnenje na glavo. Takšni smo pač ljudje: nepredvidljivi, obračamo se v smeri vetra in iščemo čim lažjo pot, kako si pridobiti čim več koristi. In vendar takšna licemernost se prej ali slej izkaže kot pogubna. Kljub dvatisočletnemu razponu časa, se človekovo mišljenje ni nič spremenilo. V povprečju mu razmišljanje kroji javno mnenje, ki ga poosebljajo mediji in aktualna politika. Povsem običajno je, da v nekem trenutku evforično vzklikamo določeni osebi, za katero smo prepričani, da bo v družbo prinesla spremembe, že po kratkem preteku časa, pa nad njo izražamo razočaranje, ker ni izpolnila naših pričakovanj. Podoben scenarij se navadno odvija vse naše življenje. Vprašanje pa je ali si upamo razmišljati s svojo glavo in sami storiti kaj za blagor v družbi.

   Jezusovo trpljenje je tudi naša zgodba. Ni človeka, ki se ne bi srečal s trpljenjem, zaničevanjem in nerazumevanjem. Eni to sprejemajo kot neizogibno človeško usodo in se predajo, drugim pa je trpljenje izziv in priložnost, da se izkažejo kot borci, kot tisti, ki želijo zadeve obrniti na bolje. Takšni bi morali biti Jezusovi učenci: ljudje, ki se ne predajo, ampak s svojim trpljenjem odrešujejo. V središču dogajanja stoji Kristus, ki krivično obsojen, voljno trpi in s tem osmisli trpljenje. On je prava luč, ki svojo svetlobo tudi danes razliva v grešni svet, v svet poln nasilja, sovraštva, obsojanja, zatiranja revnih … To je tema, katero more razsvetliti edino luč ljubezni, darujoče se ljubezni, ki ne računa in ne išče svojega. S takšno ljubeznijo se je Jezus predal v roke hinavskih farizejev, ki so nahujskali ljudstvo, da zahteva njegovo smrt. In šel je na križ, ter se daroval do zadnjega atoma svoje moči. Čemu? Nihče ni vedel, da je na obzorju zarja vstajenja – velikonočno jutro.

   Letošnji prazniki so čisto drugačni kot so bili doslej. Nahajamo se v težki situaciji zaradi korona virusa, ki nas omejuje na vseh področjih. Morda je na preizkušnji tudi naša vera, kajti obredov, kot smo jih vajeni ne bo, niti se ne bomo zbrali v cerkvi, da bi praznovali. To je velika priložnost, da obnovimo družinske odnose, da se kot družina udeležimo blagoslova zelenja in maše pred TV sprejemnikom, v domači dnevni sobi, sami blagoslovimo zelenje in v soboto velikonočna jedila. To moremo narediti v moči našega krsta. Naj nam Gospod pomaga, da bomo čimprej premagali to pandemijo, preizkušnjo izoliranosti, ki je marsikoga pahnila v osamljenost, da bomo osvobojeni in rešeni zla.

                                                                                         Jože Č.