Jezus odpre oči sleporojenemu

   Tisti čas je šel Jezus iz templja in zagledal človeka, ki je bil slep od rojstva. Njegovi učenci so ga vprašali: »Učitelj, kdo je grešil, on ali njegovi starši, da se je rodil slep?« Jezus je odgovóril: »Ni grešil ne on ne njegovi starši, ampak na njem naj se razodénejo Božja dela. Dokler je dan, moramo opravljati dela tistega, ki me je poslal. Pride noč, ko nihče ne more delati. Dokler sem na svetu, sem luč sveta.«

   Ko je to izgovóril, je pljunil na tla in s slino narédil blato. Pomazal mu je z blatom oči in mu rekel: »Pojdi in se umij v vodnjaku Síloa!« (kar v prevodu pomeni Poslani). Odšel je torej in se umil. Ko se je vrnil, je videl. Sosedje in tisti, ki so ga prej videli, da je bil berač, so govorili: »Ali ni to tisti, ki je posedal in beračil?« Eni so govorili: »On je,« medtem ko so drugi govorili: »Ne, podoben mu je.« Sam pa je govóril: »Jaz sem.« Rekli so mu tedaj: »Kako so se ti torej oči odprle?« On pa je dejal: »Tisti človek, ki se imenuje Jezus, je narédil blato, mi z njim pomazal oči in mi rekel: ›Pojdi v Síloo in se umij‹.
Šel sem tja, se umil in spregledal.« Rekli so mu: »Kje je tisti?« Dejal jim je: »Ne vem.«

   Človeka, ki je bil prej slep, so odvedli k farizejem. Tisti dan, ko je Jezus narédil blato in mu odprl oči, je bila sobota. In farizeji so ga spet spraševali, kako je spregledal. Dejal jim je: »Blata mi je dal na oči, nato sem se umil in vidim.« Nekateri izmed farizejev so tedaj govorili: »Ta človek ni od Boga, ker ne spoštuje sobote.« Drugi pa so govorili: »Kako bi grešnik mogel delati takšna znamenja?« In bil je razdor med njimi. Slepemu so tedaj ponovno rekli: »Kaj praviš o njem, ker ti je odprl oči?« On pa je rekel: »Prerok je.«

   Judje niso hoteli verjeti, da je bil slep in da je spregledal, dokler niso poklicali staršev tega, ki je spregledal. Vprašali so jih: »Je to vaš sin, o katerem pravite, da se je rodil slep? Kako, da zdaj vidi?« Starši so odgovorili in rekli: »Veva, da je to najin sin in da se je rodil slep; kako to, da zdaj vidi, pa ne veva, in kdo mu je odprl oči, mídva ne veva. Njega vprašajte. Dovolj je star. Sam naj govori o sebi.« To so rekli njegovi starši, ker so se bali Judov; Judje so namreč že sklenili, da bodo vsákogar, ki ga bo priznal za Mesija, izobčili iz shodnice. Zato so njegovi starši rekli: ›Dovolj je star, njega vprašajte‹. Tedaj so farizeji drugič poklicali človeka, ki je bil prej slep, in mu rekli: »Daj čast Bogu! Mi vemo, da je ta človek grešnik.« On pa je odgovóril: »Če je grešnik, ne vem. Eno pa vem, da sem bil slep in da zdaj vidim.« Tedaj so mu rekli: »Kaj ti je storil? Kako ti je odprl oči?« Odgovóril jim je: »Povedal sem vam že, pa niste poslušali. Čemu hočete znova slišati? Bi mar tudi vi radi postali njegovi učenci?«

   In ozmerjali so ga in mu rekli: »Ti si njegov učenec, mi pa smo Mojzesovi učenci. Mi vémo, da je Mojzesu govóril Bog; o tem pa ne vemo, od kod je.« Mož jim je odvrnil in rekel: »To je res čudno, da ne véste, od kod je, meni pa je odprl oči. Vémo, da Bog grešnikov ne usliši. Kdor pa Boga časti in spolnjuje njegovo voljo, téga usliši. Od vekomaj se ni slišalo, da bi kdo od rojstva slepemu odprl oči. Če ta ne bi bil od Boga, ne bi mógel ničesar storiti.« Odgovorili so in mu rekli: »Ves si rôjen v grehih, pa nas boš učil?« In vrgli so ga ven.

Jezus je slišal, da so ga vrgli ven. Našel ga je in mu je rekel: »Veruješ v Sina človekovega?« In ta je odgovóril ter rekel: »Kdo je to, Gospod, da bi veroval vanj?« Jezus mu je rekel: »Videl si ga; ta, ki govori s teboj, ta je.« Tedaj je dejal: »Verujem, Gospod,« in se je pred njim poklonil do tal. In Jezus je rekel: »Za sodbo sem prišel na ta svet, da bi videli tisti, ki ne vidijo, in oslepeli tisti, ki vidijo.« To je slišalo nekaj farizejev, ki so bili pri njem in so mu rekli: »Smo morda tudi mi slepi?« Jezus jim je dejal: »Če bi bili slepi, bi ne imeli greha. Ker pa pravite: ›Vidimo‹, vaš greh ostane.«

Jn 9,1-41

ODPRI MI OČI

   Četrta postna nedelja postni čas prevesi v drugo polovico, ko so naše postne dejavnosti in vaje že utečene. Ta nedelja se imenuje Laetare – nedelja veselja, saj se začne še bolj temeljita priprava na veliko noč. Počasi gremo proti velikemu petku, a to ni cilj, saj je resnični cilj vstajenje. Veliki petek brez velike noči je največja možna tragedija. Smrt Boga, ki mu ne bi sledilo tudi vstajenje, bi bilo nekaj, kar ne bi bilo vredno spomina, kaj šele praznovanja. Postu ne sledi veliki petek, ampak velika noč. Vse naše postne vaje, odpovedi, molitve – vse služi naši pripravi na velikonočno praznovanje.

   Božja beseda 4. postne nedelje nas vabi, da zapustimo človeški zorni kot in nase, na svet in na svojo usodo pogledamo z Božje »preže«. Bog gleda drugače kot človek. V evangeliju Jezus ozdravi slepega od rojstva. Za Jude je bila slepota posledica greha ali tistega, ki je bil slep, ali greha njegovih staršev. Življenje ni nikoli popolno in zato ljudje z različnimi telesnimi in duhovnimi hibami niso nobena redkost. Ob človeku, ki ima kakšno telesno okvaro, se pogosto sprašujemo podobno kot Judje: »Kdo je kriv?« Toda nič se ne zgodi brez razloga in trpljenje nedolžnih je izziv, da začnemo gledati na svoje življenje bolj celostno in smo iz dneva v dan bolj sočutni in usmiljeni. Ti ljudje nas učijo pravega odnosa, ko z ljubeznijo prihajajo v naše življenje. Njihova preprostost in brezpogojno sprejemanje človeka takšnega, kot je, nam kaže na veličino Božje ljubezni, ki se kaže v ljudeh s posebnimi potrebami. Mnogi nimajo poguma, da bi se jim približali, da bi jih sprejeli kot Božje otroke. Morda pa je problem v tem, da ne vidimo, ker so oči našega srca slepe. Zato je na mestu, da prosimo Gospoda, da bi umil naše notranje oči, saj bomo le tako lahko odprli svoja srca za prejem velikega daru, ki nam ga daje Bog.

   Jezus pravi, da je prišel, »da bi odprl oči slepim«. Mislil je na tiste, ki so izgubili svojo pot v življenju in ki ne morejo več najti poti v »Očetovo hišo«. Tako je odprl oči Zaheju, Mariji Magdaleni, desnemu razbojniku, da so spoznali luč Božjega usmiljenja. Brez vere smo v veliki temi in ne vemo za pot. Vera nam pomaga, da vidimo v temi. Kristus nas vodi skozi temno pot življenja. Vsi smo se na nek način rodili slepi. Ni nam potrebno biti prestrašeni zaradi naše slepote. Kristus se želi nežno dotakniti naših oči in jih popolnoma odpreti, da bomo videli, kakor vidi on. Jezus izliva svojo svetlobo nad naše občestvo, zato je pomembno, da drug drugega podpiramo in mu pomagamo najti pot.

                                                                                         Jože Č.