Janez Krstnik oznanja
V petnajstem letu vladanja cesarja Tiberija, ko je bil Poncij Pilat upravitelj Judeje in Herod četrtni oblastnik Galileje, njegov brat Filip pa četrtni oblastnik Itureje in Trahonítide ter Lizanija četrtni oblastnik Abilene in ko sta bila vélika duhovnika Hana in Kajfa, se je v puščavi zgodila Božja beseda Janezu, Zaharijevemu sinu. Prehodil je vso jordansko pokrajino in oznanjal krst spreobrnjenja v odpuščanje grehov, kakor je pisano v knjigi besed preroka Izaija:
Glas vpijočega v puščavi:
Pripravite Gospodovo pot,
zravnajte njegove steze!
vsaka dolina naj se napolni
in vsaka gora in hrib naj se zniža.
Kar je krivo, naj bo ravno
in razkopana pota naj bodo gladka.
In vse meso
bo videlo Božje odrešenje.
Lk 3,1-6
PRIPRAVIMO POT GOSPODU
Druga adventna nedelja nas spodbuja, da uravnamo svoje življenje po Božji volji in s tem v svojih srcih pripravimo pot Gospodu. Čas stiske, ki ga doživljamo v teh dneh, ko so množice na ulicah, nam daje jasno znamenje, da je svet brez Boga kaotičen, kjer ni videti rešitve. Svet je poln hudobije in prevare, vendar ga ni mogoče rešiti z zakonom ulice. Sleherni izmed nas mora iti vase, se srečati z Bogom, ali bolje rečeno, odkriti bivanje Boga v sebi, šele potem bomo zmožni najti prave rešitve. Zavedati se moramo, da sreča ne sije z velikih plakatov, niti v oknih izložb, ki so polna bleščečih izdelkov, niti v nočnih klubih ali prestižnih hotelih. Iskati jo je treba v najbolj skriti kamrici svojega srca. Samo čista vest nam razkriva Božje obličje in srečo. Zato v tem adventnem času zahrepenimo po luči in iščimo Jezusov obraz v bližnjem, ki je ubog in zapuščen. Ravnajmo tako, da bo prihajajoči Odrešenik mogel priti v naše srce in nam podariti svoj mir in srečo, ki je večna.
Odrešenje je prišlo za vse ljudi, tudi za tiste, ki so v hudi stiski. Materialna stiska, ki je prizadela mnoge, je priložnost, da se pokaže naše sočutje in iskrena ljubezen do bližnjega. Tudi prerok Baruh (5,1-9) nas vabi: »Sleci obleko žalosti in bede, in za vekomaj obleci lepoto veličastva, ki je od Boga!« Vabi nas tudi, da si oblečemo obleko pravičnosti, ki je Božji dar, današnjemu svetu zelo potreben, čeprav prezrt od tega sveta. Bog je naše upanje in naša moč. Zato bodimo kristjani luč slehernemu človeku s tem, da nesebično delamo dobro in pomagamo ljudem v stiski. Samo dejavna vera je živa vera, ki premika gore stisk in težav.
Človeku ne more biti vseeno, kako živijo njegovi bližnji, sosedje in župnijska skupnost. Zato nas apostol Pavel v pismu Filipljanom (1,4-6.8-11) spodbuja k medsebojni ljubezni in prizadevanju za razvoj dobrega v vsakem človeku. Prepričan je, da je Bog v nas dobro delo začel in ga bo tudi dokončal. Molitev je vedno pravo sredstvo, ki prinaša upanje in pomirja številne spore. Z molitvijo se obračamo k Bogu, pred njega polagamo vse svoje življenje, vse svoje delo in odnose z ljudmi. Dobra molitev nas pripravi na opravljanje dobrih del in krepi ljubezen do Boga in bližnjega.
V evangeliju po Luku (3,1-6) srečamo Janeza Krstnika, Jezusovega predhodnika, ki oznanja, da se približuje odrešenje. Za odrešenje moramo pripraviti svoja srca, da bodo voljna in odprta za prihod Boga. Kako pripravimo pot Gospodu? Pomembno je, da gremo vase, se srečamo s seboj, s svojimi problemi, slabimi dejanji, mislimi, željami. Bog nam želi pomagati in nam olajšati življenje, samo dopustiti mu moramo, da se v globini srca srečamo z njim. Nikogar ne sili, saj nam pušča našo svobodno odločitev, kajti ustvaril nas je svobodne, da sami odločamo o poteku svojega življenja in povezovanja med seboj in z Bogom. Mnogokrat je naš »ego« tako močan, da raje poslušamo njega, kot pa Boga, ki nas vabi, da hodimo po njegovih potih in se ravnamo po njegovih naukih. Samo Jezus je Pot, Resnica in Življenje. Zato nas tudi ta advent vabi, da se izogibamo hrupu sveta in pretirani skrbi za to življenje in v tišini najdemo pot do sebe, da lahko zahrepenimo po Odrešeniku.