Jezus je ob krstu videl nase prihajati Božjega Duha
Takrat pride Jezus iz Galileje k Jordanu do Janeza, da bi se mu dal krstiti. Janez pa mu je branil in rekel: »Meni je treba, da me ti krstiš, pa hodiš ti k meni?« Jezus mu je odgovoril: »Pusti zdaj; zakaj spodobi se nama, da tako spolniva vso pravico.« Tedaj mu je pustil. Po krstu je Jezus takoj stopil iz vode; in glej, odprla so se mu nebesa in videl je božjega Duha, ki se je kakor golob spuščal navzdol in prihajal nadenj; in glej, iz nebes se je začul glas: »Ta je moj ljubljeni sin, nad katerim imam veselje.«
Mt 3,13-17
DUH JE VIR MOČI
Z nedeljo Jezusovega krsta zaključujemo božični čas in začenjamo čas med letom. Jezus je prišel iz Galileje k reki Jordan, kjer je Janez krščeval. Želel se je dati krstiti. Kljub temu, da je bil popoln, je hotel biti solidaren z nami. Stopil je na pot ponižnosti, da bi nam pokazal, kako je največji tisti, ki stopi v vrsto z največjimi grešniki, vendar ne iz napuha, ampak z željo, da pred vsemi prizna, da je Bog naš stvarnik in samo njemu pripada čast in slava. Ko starši prinesejo otroka h krstu, posnemajo Jezusa. V svojem imenu se pred Bogom zavežejo, da bodo otroku stali ob strani v sreči in nesreči, v bolezni in zdravju in mu bodo s svojim pričevanjem vere, upanja in ljubezni najboljša popotnica v samostojno življenje.
Ko je bil Jezus krščen, je nadenj prišel Sveti Duh. Po krstu je Jezus takoj stopil iz vode. Odprla so se nebesa in glas iz nebes je rekel: »Ta je moj ljubljeni Sin, nad katerim imam veselje.« Ko smo mi prejeli sveti krst, je bil tudi nam vsem podarjen Sveti Duh. Krščenec takrat začuti Boga, ki mu govori: »Ti si moj sin/hči, nad katerim imam veselje.« Postali smo Božji otroci, vendar se tega dejstva v svojem življenju premalo zavedamo. Z duhovnega vidika je dan našega krsta eden največjih praznikov, ki se je zgodil v našem osebnem življenju. Ali vemo, kdaj smo bili krščeni? Kakor je Jezus po krstu v Jordanu začel svoje javno delovanje, tako tudi mi pri krstu prejmemo poslanstvo, da sodelujemo pri Jezusovem delu za Božje kraljestvo.
Nismo poklicani, da rešimo svet oziroma vse njegove probleme. Vendar ima vsakdo izmed nas enkratno poslanstvo v svojem življenjskem okolju, najsibo v svoji družini, v šoli ali na delovnem mestu. In to poslanstvo je v tem, da se z vero predamo majhnim, vsakodnevnim nalogam in poskušamo na ta način odgovoriti na Božji klic in sodelovati pri delu za nebeško kraljestvo. Bog vabi vsakega izmed nas, da ozavestimo svoj krst in se zavemo svojega poslanstva. Odprti so potoki milosti, samo pristopiti moramo in se napiti iz teh neskončnih vrelcev, ki jih daje Božji Duh. Vsi smo povabljeni, a marsikdo se težko odloči. Naj nam Sveti Duh da poguma, da si bomo upali tvegati in se napojili ob viru njegove tolažbe. Zagotavlja nam, da se bo naše življenje spremenilo in bomo postali veseli kristjani, odprti za vsakega človeka.
Jože Č.