Beseda je meso postala in se naselila med nami
V začetku je bila Beseda in Beseda je bila pri Bogu in Beseda je bila Bog. Ta je bila v začetku pri Bogu. Vse je nastalo po njej in brez nje ni nastalo nič, kar je nastalo. V njej je bilo življenje in življenje je bilo luč ljudi. In luč sveti v temí, a temá je ni sprejela.
Bil je človek, ki ga je poslal Bog; ime mu je bilo Janez. Prišel je zaradi pričevanja, da bi namreč pričeval o luči, da bi po njem vsi sprejeli vero. Ni bil on luč, ampak pričeval naj bi o luči. Resnična luč, ki razsvetljuje vsakega človeka, je prihajala na svet.
Beseda je bila na svetu in svet je po njej nastal, a svet je ni spoznal. V svojo lastnino je prišla, toda njeni je niso sprejeli. Tistim pa, ki so jo sprejeli, je dala moč, da postanejo Božji otroci, vsem, ki verujejo v njeno ime in se niso rodili iz krvi ne iz volje mesa ne iz volje moža, ampak iz Boga. In Beseda je meso postala in se naselila med nami. Videli smo njeno veličastvo, veličastvo, ki ga ima od Očeta kot edinorojeni Sin, polna milosti in resnice.
Janez je pričeval o njej in klical: »To je bil tisti, o katerem sem rekel: Ta, ki bo prišel za menoj, je pred menoj, ker je bil prej kakor jaz.« Kajti iz njegove polnosti smo vsi prejeli milost za milostjo. Postava je bila namreč dana po Mojzesu, milost in resnica pa je prišla po Jezusu Kristusu.
Boga ni nikoli nihče videl; edinorojeni Bog, ki biva v Očetovem naročju, on nam je razlóžil.
Jn 1,1-18
LUČ, KI RAZSVETLJUJE
Novo leto je vedno polno pričakovanja. Staro je minilo in večina upa, da bo novo leto boljše. V časih, ki so nezanesljivi, so ta pričakovanja iz leta v leto večja, a zato je tudi vedno več razočaranj, ko se naši računi ne izidejo. Tako je s človekom, ki vse gradi na sebi in se oklepa le materialnih dobrin. Kot kristjani gledamo naprej z velikim upanjem in vero, da bo naš Odrešenik, ki je prišel k nam kot preprost Otrok, odpravil sleherne dvome in zacelil skeleče rane. Dovolj je, da smo bolj pozorni na tega Otroka in naša trda, kamnita srca se bodo omehčala in bomo iz dneva v dan bolj bratje in sestre med seboj.
Na 2. nedeljo po božiču nas evangelij znova spominja na božični dogodek. To, kar ponovno slišimo, ostaja na neki način nekaj nezaslišanega: Beseda je postala človek. Tej skrivnosti lahko vedno znova prisluhnemo in se odpremo Božji besedi. Nič v življenju ni tako pomembno, kot je navzočnost tistega, ki ga imamo radi. Darila, pisma in telefonski klici so nekaj dobrega, toda ne morejo nadomestiti tiste ljubezni, ki jo izražamo s svojo navzočnostjo. Nič ne more nadomestiti našega časa, ki si ga vzamemo za ljudi. Čas je največje darilo, ki ga lahko darujemo drugemu, ko ga poslušamo, ko z njim govorimo, ko smo preprosto z njim. Danes obhajamo praznik Božje navzočnosti med nami. V Jezusu je Bog resnično navzoč med nami. Bog ni stopil samo za trenutek v našo zgodovino, temveč je prišel v podobi otroka med nas, živel kot vsak človek in na koncu tudi trpel. Preden se je poslovil od svojih učencev, je dal obljubo, da ostane z nami vse dni do konca sveta. To pomeni, Bog je vedno z nami, v vseh trenutkih našega življenja.
Jezus je prišel na svet kot luč, kot Bog, ki razsvetljuje, ki premaga sleherno temo. To je velika resnica, ki nam nakazuje pot iz duhovne krize. Ali smo pripravljeni sprejeti to luč, ki bo razsvetlila našo temo? Za temo je svetloba usodna, saj stori, da tema izgine. Mnogi imajo rajši temo, kot svetlobo, da lahko delajo dela teme. Kljub temu, da je prišel na svet Jezus kot luč, je na svetu še mnogo teme. Mnogi ne sprejemajo evangelija, ki razsvetljuje človekovo pot, zavračajo vse, kar je povezano z Bogom, da lahko delajo to, kar ni po Božji volji. Tisti pa, ki sprejme Jezusa kot luč resnice, živi Božje otroštvo, odprt za milost, ki jo daje on.
Jože Č.