Janez Krstnik sprašuje o Kristusu
Tisti čas je Janez v ječi slišal o Kristusovih delih in ga je po svojih učencih, ki jih je poslal k njemu, vprašal: »Ali si ti tisti, ki mora priti, ali naj čakamo drugega?« Jezus jim je odgovóril in dejal: »Pojdite in sporočite Janezu, kar slišite in vidite: slepi spregledujejo, hrômi hodijo, gobavi so očiščeni, gluhi slišijo, mrtvi vstajajo, ubogim se oznanja evangelij; in blagor tistemu, ki se ne spotakne nad menoj.«
Ko so ti odšli, je Jezus začel množicam govoriti o Janezu: »Kaj ste šli gledat v puščavo? Trs, ki ga veter maje? Ali kaj ste šli gledat? Človeka, mehko oblečenega? Glejte, tisti, ki se mehko oblačijo, živijo v kraljevskih hišah. Kaj torej ste šli gledat? Preroka? Da, povem vam, več kot preroka. Ta je tisti, o katerem je pisano: Glej, svojega glasnika pošiljam pred tvojim obličjem, ki bo pripravil tvojo pot pred teboj. Resnično, povem vam: Med rojenimi od žená ni vstal večji od Janeza Krstnika, vendar je najmanjši v nebeškem kraljestvu večji od njega.«
Mt 11,2-11
JEZUS PRINAŠA VESELJE
Tretja adventna nedelja je drugačna od drugih nedelj v adventu. To je nedelja veselja, ker je Gospod s svojim prihodom – rojstvom vedno bližje. Kadarkoli človek čuti bližino Gospoda, ga mora to navdati z veseljem. O tem veselju nam spregovori prerok Izaija, ko prinaša veselo novico: »Naj vriskata puščava in goljava, raduje naj se pustinja in cveti kakor narcisa. Bujno naj cveti, se raduje in radostno vriska« (Iz 35,1-2). Gospod prinaša veselje, prinaša tisto najlepše, kar lahko človek doživi. Prinaša luč v temo sveta, luč, ki razveseljuje in s katero se ne morejo kosati nobene luči tega sveta, čeprav jih je milijarde. Prinaša luč v naše duše in ta luč razsvetljuje celotno telo in vse okoli nas. Ta luč prinaša radost, ne glede na to, v kakšnem položaju smo, ne glede na razmere v svetu, saj dviga vsakega izmed nas in nas dela boljše, nas ozdravlja naše sebičnosti, samoljubja in vseh drugih del teme. Kristus je ta luč.
V evangeliju slišimo Janeza Krstnika, ki sprašuje: »Ali si ti tisti, ki mora priti, ali naj drugega čakamo?« Veliko je bilo slišati o Jezusu. Verjetno so bile različne govorice, tako da marsikdo ni vedel, pri čem je. Jezus jasno odgovarja, da naj bodo pozorni na dela, ki jih dela: »Slepi spregledujejo, hromi hodijo, gobavi so očiščeni, gluhi slišijo, mrtvi vstajajo, ubogim se oznanja evangelij!« Zanimivo je, da se Janez Krstnik tudi v največji duhovni stiski vede vzorno. S svojimi problemi in stiskami se ni obrnil na kogarkoli, ampak na Jezusa samega. Za nas to pomeni: ne obračajmo se v svojih stiskah, strahovih in skrbeh na kogarkoli. Pojdimo najprej k Jezusu samemu in mu razodenimo svoje težave. V takšnih situacijah pogosto odpovesta človeška modrost in razum. Samo tisti, ki lahko najde pot do Jezusa, samo tisti, ki se lahko odpre njemu, bo našel odgovor na svoja vprašanja in dvome.
V Jezusovem odgovoru nam je tudi razodeta prava podoba Boga, ki je ljubeči Oče, ki išče izgubljene, ozdravlja bolne, rešuje ljudi njihovih stisk. Kakšna pa je naša podoba Boga? Žal je mnogokrat zmaličena, zato Boga nismo zmožni spoznati. Mnogi si ga predstavljajo kot strogega Boga, ki išče naše napake in bi moral takoj ukrepati, ko se dogaja zlo. Toda Jezus oznanja Boga, ki je ljubeči Oče, ki išče izgubljenega, tudi največjega zločinca, da bi mu lahko nekoč namenil večno življenje. Resnična podoba Boga je ljubezen, ki se odraža v sočutju in usmiljenju. Tudi če bi bil Jezus danes na zemlji v podobi človeka in delal čudeže, to večine ljudi najbrž ne bi spremenilo. Kot so se mnogi njegovi sodobniki spotikali nad njim, bi se danes dogajalo isto, le redki bi dosegli takšno duhovno raven, da bi se mu odprli. Kdor se prikloni pred Tistim, ki nas neskončno presega, ta začne živeti in dobesedno cveteti. To ga napolnjuje s tistim veseljem, ki se povezuje z današnjo nedeljo – nedeljo veselja.
Jože Č.