Desni razbojnik prosi za sprejem v Kristusovo kraljestvo
Tisti čas so se voditelji ljudstva norčevali iz Jezusa in govorili: »Druge je rešil, naj reši sebe, če je on Božji Mesija in Izvoljenec.« Posmehovali so se mu tudi vojaki; pristopali so in mu ponujali kisa. Govorili so: »Če si judovski kralj, reši samega sebe.« Nad njim je bil tudi napis: ›Ta je judovski kralj.‹ Eden od hudodelcev, ki sta visela na križu, ga je preklinjal in mu govóril: »Ali nisi ti Mesija? Reši sebe in naju!« Drugi pa mu je odgovóril in ga svaril: »Ali se ne bojiš Boga, saj te je zadela enaka obsodba? In naju po pravici, kajti prejemava primerno povračilo za to, kar sva storila; ta pa ni stóril nič hudega.« In govóril je: »Jezus, spomni se me, ko prideš v svoje kraljestvo!« In on mu je rekel: »Resnično, povem ti: Danes boš z menoj v raju.«
Lk 23,35-43
KRALJ LJUBEZNI
Zadnja nedelja v cerkvenem letu je praznik Kristusa kralja. Ko razmišljamo o vlogi kralja, se nam vsiljuje lik kralja oziroma vladarja, ki z mogočno roko vlada nad narodi. Ali si lahko predstavljamo Kristusa kot takšnega kralja? Ne. Kristus ni takšen svetni vladar. On vlada z ljubeznijo, ki se daruje. To je pokazal s svojo daritvijo na lesu križa. Ko je trpel na križu, so ga vojaki zasmehovali: »Če si judovski kralj, reši samega sebe!« Norčevali so se iz njega, saj niso verjeli njegovim besedam. Niso ga razumeli, saj je povedal, da njegovo kraljestvo ni od tod, da je drugačen kralj, kot si ga predstavljajo oni. Vemo, da je človek krhko bitje. Tudi Jezus je kot človek izkusil to krhkost. Bi je sicer Bog, a je hotel umreti kot človek. Kot kralj je umrl na križu in takrat, z njegovo smrtjo, se je začelo naše odrešenje. Zato iz njegove prebodene strani pritekajo vrelci številnih milosti.
Današnji evangelij govori o dogajanju na Kalvariji. Jezus visi na križu. Na njegovi levi in desni strani visita razbojnika. Medtem ko ljudstvo prizadeto stoji pod križem, se oblastniki in vodilni ljudje norčujejo iz Jezusa. Izzivajo ga in hočejo dokaze, da je res Božji Sin. Norčujejo se iz njega: drugim je sicer pomagal, sebi pa ne more. V svoji nespameti ne vedo, da je to Božja volja. Jezusova reakcija na njihovo zasramovanje in grdo govorjenje je molitev: »Oče odpusti jim, saj ne vedo kaj delajo.« Dogodki na Kalvariji so resničen dokaz, da je Jezus v resnici Bog. Če bi namreč v tistem trenutku stopil s križa, bi ljudi nekako prisilil, da bi mu verovati. Bog nikogar ne sili, ampak človeku pušča svobodo. Hkrati pa sam ni odvisen od človeškega ravnanja in norčevanja, ampak ostaja trden v svojem sklepu, da dela za dobro ljudi in jih bo ravno s svojo smrtjo na križu odrešil, zato se ne da izzvati. Zlobne ljudi motita svetloba in dobrota. Velikokrat jim uspe, da ustavijo delo kakšnega poštenega in dobrega človeka, pri Jezusu jim to ni uspelo. Bog je neskončno svoboden in je s svojo neskončno ljubeznijo onstran vsake človeške hudobije in sovraštva.
»Jezus, spomni se me, ko prideš v svoje kraljestvo!« je desni razbojnik prosil Jezusa, ko je prepoznal svojo grešnost in priznal, da prejema primerno plačilo za to, kar je storil. Tudi za vse nas je Jezus zanesljivo upanje, da nam bodo odpuščeni naši grehi, če se pokesamo, prosimo za odpuščanje in začnemo hoditi po ozki poti, ki vodi v nebesa. Lepa molitev hvalospeva na ta praznik nas spominja, kakšno je Jezusovo kraljestvo, da je to 'kraljestvo resnice in življenja, kraljestvo svetosti in milosti, kraljestvo pravičnosti, miru in ljubezni'. Izročimo se Gospodu in ga priznajmo za svojega odrešenika in kralja ter dopustimo da vlada v naših srcih.
Jože Č.