Jezus vabi grešnike k pokori
Tisti čas je Jezus prišel v Jeriho in šel skozi mesto. In glej, bil je neki mož, Zahej po imenu, ki je bil višji cestninar in bogat. Želel je videti Jezusa, kdo je, pa ni mogel zaradi množice, ker je bil majhne postave. Tekel je torej dalje in splezal na divjo smokvo, da bi ga videl, zakaj tam je moral iti mimo.
Ko je Jezus prišel na ono mesto, je pogledal gor in mu rekel: »Zahej, stopi hitro dol; danes moram ostati v tvoji hiši.« In stopil je hitro dol in ga z veseljem sprejel. Ko so to videli, so vsi godrnjali, češ: »Ustavil se je pri grešnem človeku.« Zahej pa je stopil pred Gospoda in rekel: »Glej, Gospod, polovico svojega imetja dam ubogim in, ako sem koga v čem prevaral, povrnem četverno.« Jezus mu je rekel: »Danes je v tej hiši prišlo zveličanje, ker je tudi on Abrahamov sin. Sin človekov je namreč prišel iskat in zveličat, kar je izgubljenega.«
Lk 19,1-10
ZAHEJ
Današnji evangelij nam spregovori o cestninarju Zaheju. Bil je majhne postave, a je kljub veliki množici, ki je spremljala Jezusa, želel videti, kakšen je ta Jezus. Skleni je, da bo splezal na smokvino drevo, od koder bo lahko videl Jezusa. Ko je Jezus šel mimo tega drevesa, ga je poklical po imenu: »Zahej, hitro splezaj dol!« Tako se je Zahej čutil osebno nagovorjenega. Njegovo iskanje je obrodilo neverjeten sad. Ta bogati cestninar nam je lahko zgled, kako je treba iskati Boga: po njem je treba najprej močno hrepeneti, nato narediti, kar je v naši moči, in Bog nas bo opazil. Škoda, da nam pogosto manjka že prva stvar, hrepenenje po Bogu. Za mnoge je namreč Bog mrtev in se zato zanašajo le nase. Ker človek sam ne more biti svoj odrešenik, so zato zablode, stranpoti in nesmisel neizogibne posledice našega življenja. Če bomo iskali Jezusa, ki je naš odrešenik, se bo naše življenje odvijalo veliko bolje.
Jezusovo druženje z Zahejem je le eden izmed mnogih primerov, s katerim je Jezus želel povedati, da je tudi Zahej Božji otrok, kakor tudi alkoholiki, cestninarji, pocestnice in vsi, ki so na robu družbe svojega časa. Takratna družba, kakor tudi današnja, je vse take ljudi rada hitro osamila. Jezusu so se zasmilili gobavi, slepi, hromi, pohabljeni, ubogi, zapuščeni, osovraženi, obsojeni, grešniki … Jezus je v svoji dobroto prebil ta zid, ki je ločil ene in druge. Toda tedaj so se vznemirili »pravični« pismouki in farizeji. Kako je mogoče, da se Jezus druži z grešniki. Oni sami so se jih izogibali in vršili nad njimi socialni pritisk. Zato jim je Jezus bil sumljiv in kar nekoliko v napoto. Počasi je postal zanje zapuščen, izobčen. Sam vrhunec svoje zapuščenosti je doživel na veliki petek, ko je bil obsojen na sramotno smrt na križu. Umrl je kot izobčenec med dvema razbojnikoma zunaj takratnega mesta Jeruzalema. Vendar tu ni konec vsega. Vstajenje od mrtvih je dokončno razodelo, kdo je Jezus – odrešenik.
Jezus je Zaheju rekel, da mora danes ostati v njegovi hiši. To je na Zaheja naredilo tako velik vtis, da je bil pripravljen popraviti vse krivice, ki jih je kot visok uradnik naredil. Jezus odgovarja, da je v njegovo hišo prišlo odrešenje, saj je kljub številnim prestopkom Abrahamov sin. Jezus je prišel reševat izgubljene. Tudi mi se včasih izgubljamo, se ne menimo za Jezusov nauk in živimo mimo njega. Tudi za nas je prišel. Na nas je, da ga iskreno iščemo, da hrepenimo po odrešenju in prijateljstvu z Bogom. Kdor iskreno išče Boga in se vsak dan trudi, bo tudi uslišan. Tudi nas Jezus nagovarja: »Pridi bliže in spoznaj, kako te imam rad.« Vabi nas, da hodimo za njim. Vedno znova nas kliče po imenu, čeprav ga pogosto ne slišimo. Želi, da tudi mi ne obsojamo tistih, ki so zašli na kriva pota, ampak jim izkazujemo usmiljenost in razumevanje.
Jože Č.