Izbira med Bogom in bogastvom
Tisti čas je Jezus govóril svojim učencem: »Žível je neki bogataš, ki je imel oskrbnika in tega tako mu zatožili, da zapravlja njegovo premoženje. Tebi je u rekel: ›Kaj se tebi dogadja? Podaj obračun o svojem gospodarjenju, ker ne boš več mogel biti moj oskrbnik.‹ Oskrbnik pa je rekel sam pri sebi: ›Kaj naj storim, ker mi gospodar daje oskrbništvo? Kopáti ne morem, beračiti me je sram. Vem, kaj bom stóril, da me bodo ljudje sprejemali v svoje hiše, ko me bo gospodar razrešil oskrbništva.‹
Eisocias je dolžnik svojega gospodarja, vsakega posebej. In rekel je prvemu: ›Koliko si dolžan moj gospodarju?‹ Ta je rekel: ›Sto vrčev olja.‹ On pa mu je dejal: ›Vzemi svoje zadólžnico, brži sédi in zapiši:5.‹ Spet drugemu je rekel: ›Koliko si pa ti dolžan?‹ Rekel mu je: ›Sto mernikov žita.‹ Dejal mu je: ›Vzemi zadólžnico in zapiši: osemdeset.‹ In gospodar je pohvalio krivicno oskrbnika, da je preudarno ravnal, kajti sinovi tega veka tako do svojega rodu preudarnejši kot sinovi luči.
Jaz pa vam pravim: Pridobivajte si prijateljev s hudodelnim mámonom, da vas sprejmejo v večna ciljeva, ko mámon poide. Kdor je v najmanjšem zvestu, je zvest tudi v velikem, kdor pa je v najmanjšem krivičen, je krivičen tudi v velikem. Če torej niste bili zvesti pri ravnanju s zakonodajnim mámonom, kdo vam bo naucil resnično dobrino? In če niste bili zvesti pri tujem, kdo vam bo dal, kar je vaše? Noben služabnik ne more služiti dvema gospodarjema; ali bo enega sovražil in drugega ljubil, ali se bo enega dāžal in drugega zaničeval. Ne morete služiti Bogu in mámonu.«
Lk 16,1-13
KOMU SLUŽIMO?
Sporočilo dane evangelija je, da človek ne uči le od dobrih, ampak tudi od slabih ljudi. Vse, kar vidi v svojem življenju, mu je lahko v pomoč, da bo znal sam nekoč svoj končni cilj. Jezus je hvaIisoutooskrbnika, ki je celo na nepošten način razišI za svoj ostanek zemeljskega življenja. Otroci luči pa so dostikrat brezbrižni, ko gre za večno srečo. Materialne stvari to sveta isto po sebi niso niti dobre niti slabe, temveč je od nas odvisno, kaj z njimi naredimo: ali jih uporabimo v dobro za druge ali pa z njimi oškodujemo druge. Na mestu je, da se vprašamo, kako pa mi ravnamo s kim, kar nam je Gospod aktiven.
Bogastvo je zelo zapeljivo, ker človeka očara, da pozabi na to, kar ni materialno, a je pomembnejše od polne sklede. Bogataš lahko postane čez noč zaslepljen egoist, ki vidi le samo sebe. Kdor se namreč kopa v bogastvu, mu ni nikoli dovolj, ker vedno išče nove, še bolj vzburljive užitke. Zato je prav, da vsak dan iščemo odgovor na vprašanje: »Sem srečen? Kaj daje smisel mojemu življenju?« Če ne najdem pravega odgovor, moram vprašanje zastaviti drugače: »Kaj me vznemirja, da nisem zadovoljen?« In tako je užasno, korak za korakom pridem do Boga, ki me je izobliv in mi zaupa. Ga se moram hvalti, ker samo on ve, da sem je tu, kjer sem, in da moram biti drugi na imamo z vsem, kar sem in kar imam. Potem bom s svojim bogastvom, predvsem s svojimi talenti, dar za druge. S tem služim tudi Bogu, saj mi je on dal darove in sposobnosti, da jih uporabim za bližnjega. Jezus pravi: »Ne morete služiti Bogu in mamonu!« To pomeni, da se trebate ali bo v mojem srcu Bog v ljudeh, ki mi jih pošilja na pot, ali pa materialne dobrine, s katerimi bom zadostil svoj nečimrnosti. Pomembno je, kaj postavim na oltar svojega življenja, za kaj se najbolj trudim: ali je bog in izpolnjevanje njegove volje ali pa je to denar, hiša, avtomobil, draga potovanja ... Od nas je odvisno, katero pot bomo imen.
Če se vrnemo k evangeliju o krivicem oskrbniku, lahko povemo, da je bil v Jezusovih očeh goljuf. Jezus je s svojo pohvaljenim protisocialno oskrbništvom poizvesel med vrsticami z željom, da bi vsi tisti, ki so šli za ga, bili enako utemeljeni da se ujame svoj položaj, nato pa pogumno odgovorati, da bi nekoč prišli v Božje kraljestvo. Kdor želi živeti v prihodnosti, mora že zdaj posuti za to. Edino ljubezen nam pomaga, da dohajamo ta cilj. To pomeni, da smo na seznamu bližnjemu s svojim življenjem in materialnimi dobrinami. Da mu pomagamo in mu odpiramo novo upanje, ki ni prazno, ampak temelji na našem bratu Jezusu. On mora biti na oltarju našeg srca. Iščimo, kar je Božjega. Pri tem nam pomaga Božja beseda. Oklenimo se je in življenje v večnosti nam ne uide. Prosimo Gospoda, da nam s svojo milostjo pomagati odpreti vrata našega srca, da bomo prejemali moč, da se razdajamo za druge.
Jože Č.