Za Jezusa se je treba odločiti
Tisti čas je Jezus rekel svojim učencem: »Prišel sem, da vržem ogenj na zemljo, in kako želim, da bi se že razplamtel! Moram pa prejeti krst in v kakšni stiski sem, dokler se to ne dopolni!
Mislite, da sem prišel na zemljo prinašat mir? Ne, vam rečem, ampak razdeljenost. Odslej bo namreč v eni hiši pet razdeljenih: trije proti dvema in dva proti trem; razdelili se bodo: Oče proti sinu in sin proti očetu; mati proti hčeri in hči proti materi; tašča proti svoji snahi in snaha proti tašči.«
Lk 12,49-53
OGENJ BOŽJE LJUBEZNI
Jezus v današnjem evangeliju izreče zelo zanimive besede: »Prišel sem, da vržem ogenj na zemljo, in kako želim, da bi se že razplamtel!« Kako naj razumemo te ostre besede? Evangelij je veselo oznanilo o našem odrešenju in zato ni v skladu z zastraševanjem in uničenjem, kar je glavna lastnost ognja. Ne gre za zastraševanje, ampak odstranjevanje vsega, kar ni v skladu s človeka vrednim življenjem. Zato je evangelij vedno klic k pokori in poboljšanju. Ogenj res uničuje in pustoši, a hkrati naredi prostor za novo rast. Zato pustimo Bogu, da nas njegov ogenj prečisti in usposobi za novo, bolj kvalitetno življenje. Ali ni potrebno, da tudi danes, v naš svet, ki je poln krivic, zatiranja, hlepenja po dobičku, v svet laži in prevar vseh vrst, v svet, ki ne priznava Boga, ampak posameznika postavlja na njegovo mesto, saj je bog zgolj moč, denar in oblast, vrže ta očiščujoči Božji ogenj. Jezus je prišel k nam, da bi imeli življenje in ga imeli v izobilju. Tega ni mogoče doseči brez očiščenja vsakega posameznika in družbe kot celote.
To želi Jezus, zato prinaša še en, vsaj navidezen nesmisel, to je razdeljenost. Težko je razumeti te Jezusove besede, saj nam Jezus govori večinoma o miru, ljubezni, medsebojnem razumevanju in podobnih dobrinah. Gre za dve različni pojmovanji besede mir. V prvem primeru gre za »šalom«, za mir, ki je Božji dar in je ves prepojen z ljubeznijo. V današnjem evangeliju pa misli Jezus na umetni mir, ki ne pomeni, da so problemi med dvema stranema rešeni, pač pa so zatrti. Mir kot kompromis med dobrim in zlim ni resnični mir, je le začasna pomiritev nasprotij zaradi »ljubega miru«, ki zaustavi proces razrešitve. Ne odpravi zla, ampak daje celo vtis, kot da neko zlo ni nič hudega. Danes padajo nekateri kristjani v tak kompromis z zagovorniki splava ali zunajzakonske skupnosti itd. Jezus ne prinaša tovrstnega miru, ker noče, da se proces evangeljskega moralnega spoznanja zaustavi zaradi ljubega miru z drugače mislečimi. Jezus še posebej našteva razdore v družinah. Drži, ki jo Jezus zahteva, se reče v evangeliju »biti znamenje nasprotovanja«. Naše odločitve lahko povzročijo spore s starši, brati in sestrami. Na koncu se moramo vedno vprašati, koga moramo bolj poslušati: Boga ali ljudi? Bodimo pogumni, kajti naše pametne odločitve bodo marsikomu odprle oči, da se bo oklenil resnice, ki edina vodi v življenje.
Približajmo se Kristusu, ki prinaša resnični ogenj, ki očiščuje vse slabo v nas. Ta ogenj je Božja ljubezen. Razplamti se povsod tam, kjer ljudje svobodno z ljubeznijo odgovorimo nanj. Gospod želi z Božjo ljubeznijo rešiti vse ljudi. Toda, ali mu pustimo, da nas reši? Kjer sta sprava in mir, tam je splošno blagostanje, ker ni nihče izobčen. Naj nam Bog pomaga, da se bomo lahko odprli očiščujočemu ognju njegove ljubezni. Tako bomo sposobni sprejeti vsakega človeka takšnega, kot je, in skupaj graditi pravično družbo.
Jože Č.