Jezus svari pred lakomnostjo
Tisti čas je nekdo iz množice rekel Jezusu: »Učenik, reci mojemu bratu, naj deli z menoj dediščino!« On pa mu je odvrnil: »Človek, kdo me je postavil za sodnika ali delivca čez vaju?« In rekel jim je: »Glejte in varujte se vsake lakomnosti; zakaj življenja nima nihče iz obilice svojega premoženja.«
Povedal pa jim je to priliko: »Nekemu bogatemu človeku je polje dobro obrodilo. Premišljal je sam pri sebi: ›Kaj naj počnem, ko nimam kam spraviti svojih pridelkov?‹ In rekel je: ›Tole bom storil: podrl bom svoje žitnice ter postavil večje in tam bom spravil vso pšenico in svoje blago. In rekel bom svoji duši: Duša moja, veliko blaga imaš, spravljenega za veliko let; počivaj, jej, pij in bodi dobre volje!‹ Toda Bog mu je rekel: ›Neumnež, to noč bodo tvojo dušo terjali od tebe, kar pa si spravil, čigavo bo?‹
Tako je s tistim, ki si nabira zaklade, pa ni bogat v Bogu.«
Lk 12,13-21
VARUJMO SE POHLEPA
»Nečimrnost čez nečimrnost, vse je nečimrnost!« beremo v knjigi Pregovorov. Pisatelj bi verjetno danes z istim stavkom opredelil današnjo družbo: vsi iščemo občudovanje in pozornost s svojo zunanjostjo, oblačenjem, frizuro, neobičajnim vedenjem, vse z enim samim namenom, da bi nas drugi opazili. Pri tem pa pozabljamo, da je vsebina pomembnejša od embalaže. Vsi naši človeški uspehi, slava, bogastvo so minljivi. Ostane le to, kar imamo v svojem srcu: ljubezen, dobrota, odnosi. O tem Jezus spregovori tudi v evangeliju. Svari nas: »Varujte se vsake pohlepnosti, kajti človekovo življenje ni v premoženju.« Za podkrepitev nam pove priliko o bogatašu, ki zaupa v svoje bogastvo. Čuti se samozadostnega in ne potrebuje ne Boga ne človeka. Ne zaveda se, da mu ne ostane ničesar, če to bogastvo izgubi. Zato Jezus pravi: »Neumnež! Še to noč bodo terjali tvojo dušo od tebe in kar si spravil, čigavo bo?«
Ni odločilno, koliko materialnega bogastva smo si nabrali, ampak sposobnost, da živimo kvalitetno v tistih možnostih, ki so nam dane. Pomembno je, da znamo te dobrine, ki jih imamo, tudi uporabljati v blagor vseh. Človek je lahko z zbiranjem bogastva tudi obseden. Zemeljske dobrine lahko številne ljudi tako prevzamejo, da niso več sposobni v miru živeti. Žene jih neka sila, da ves čas mislijo samo na svoje bogastvo in na to, kako ga bodo pomnožili. Noči in dneve razmišljajo, kam bodo svoj denar vložili, da bodo z njim čim več zaslužili. Prav tako si nesramno dvigajo svoje plače, delajo v več službah za vrtoglave vsote denarja, po drugi strani pa delavcem preprečujejo, da bi zaslužili za dostojno življenje. Imajo se za nenadomestljive »znanstvenike«, katerih ne more nihče nadomestiti. O kakšna neumnost, kakšna nečimrnost in pohlep.
Ali nismo zadnja desetletja poslušali in sledili napačnemu evangeliju ali veseli novici o vedno večjih žetvah, novih skladiščih, o napredku za vsako ceno tudi na račun uničene narave. Danes so mnoge iluzije uničene in sanje razblinjene. Koliko bolj nam postaja jasno, da so Jezusove besede: »Varujte se vsake pohlepnosti, kajti človekovo življenje ni v premoženju« namenjene prav nam, ljudem sedanjega časa. Preveč smo zaupali vase, preveč smo stavili na svojo pamet, preveč smo podcenjevali naše okolje, naravo, ki je Božji dar. Naj nam Gospod pomaga, da bomo dovolj pogumni, da postavimo Božje darove nad moč kapitala. Predvsem pa prosimo za milost, da bomo pošteno pridobljene dobrine tudi sposobni deliti s tistimi, ki težko živijo in se s težavo prebijajo iz dneva v dan, iz meseca v mesec.
Jože Č.