Jezus obljublja uslišane vztrajne molitve

   Nekoč je Jezus na nekem kraju molil. Ko je nehal, mu je eden izmed njegovih učencev dejal: »Gospod, naúči nas moliti, kakor je tudi Janez naúčil svoje učence.« Rekel jim je: »Kadar mólite, recite: Oče! Posvečeno bodi tvoje ime. Pridi tvoje kraljestvo. Naš vsakdanji kruh nam dajaj od dne do dne in odpústi nam naše grehe, saj tudi mi odpuščamo vsakomur, ki nam je dolžan, in ne daj, da pademo v skušnjavo!«

   In rekel jim je: »Kdo izmed vas, ki ima prijatelja, bo prišel opolnoči k njemu in mu rekel: ›Prijatelj, posodi mi tri hlebe kruha, kajti k meni je s potovanja prišel prijatelj in mu nimam s čim postreči,‹ in mu bo oni znotraj odgovóril: ›Ne nadleguj me! Vrata so že zaprta in moji otroci z menoj v postelji, ne morem vstati in ti dati.‹ Povem vam: Če ne bo vstal in mu dal zato, ker je njegov prijatelj, bo vstal zaradi njegove nadležnosti in mu dal, kolikor potrebuje.

   Tudi jaz vam pravim: Prosíte in vam bo dano! Iščite in boste našli! Trkajte in se vam bo odprlo! Kajti vsak, kdor prosi, prejme; in kdor išče, najde; in kdor trka, se mu bo odprlo.

   Ali je med vami oče, ki bo dal svojemu sinu kačo, če ga bo prosil za ribo? Ali mu bo dal škorpijona, če ga bo prosil za jajce? Če torej vi, ki ste hudobni, znate dajati svojim otrokom dobre darove, koliko bolj bo nebeški Oče dal Svetega Duha tistim, ki ga prosijo.«

Lk 11,1-13

MOLITEV JE HRANA

   Danes nas Božja beseda spomni, kako pomembna je molitev. Že apostoli so Jezusa, ko so ga videli kako v molitvi navezuje stik s svojim Očetom, prosili, da jih nauči moliti. Morda je na mestu vprašanje: »Ali znamo moliti?« Starejši se še spominjamo lepih časov, ko smo bili otroci, se je po naših domovih še molilo. Kljub utrujenosti od kmečkega dela smo pokleknili in molili rožni venec. Čeprav je mama velikokrat zraven zaspala, smo imeli blagoslov. Vse naše življenje in delo smo izročali Bogu in se mu zahvaljevali za lepe trenutke in ko nam je bilo hudo, smo bili z njim še tesneje združeni. Z molitvijo smo začeli dan in ga z molitvijo tudi končali. Na žalost je v sodobni družini skupna molitev zamrla, nadomestila jo je televizija in druge elektronske naprave, ki nam vzamejo veliko časa, tako da nam ga pogosto zmanjka za družino in Boga. Jezus nas tudi danes vabi, da se mu izročamo z molitvijo in ga povabimo v svoje življenje tako družinsko kot poslovno. Jezus nam ima kaj dati, samo prositi ga moramo, saj sam pravi v današnjem evangeliju: »Prosite in vam bo dano! Iščite in boste našli! Trkajte in se vam bo odprlo!«

   Pisatelj Herman Hesse pripoveduje o razgovoru, ki ga je kot majhen deček imel s svojo materjo. »S svojimi lepimi in toplimi očmi ga je mati nekaj časa mirno gledala. Nato je premišljevala, kaj naj ga vpraša. Končno je vzela njegovo roko v svojo in ga tiho vprašala: "Ali se spomniš kdaj na molitev?" "Zadnji čas bolj malo!" je odgovoril mladenič. Potem ga je njegova mati nekaj časa zaskrbljeno gledala ter rekla: "Saj se boš spet naučil moliti!" In mladenič ji je odgovoril: "Mogoče!" Materina skrb za otrokovo molitev je bila osnovana v dejstvu, kdor zanemarja molitev, kmalu doživi, kako Bog čedalje bolj umira v njegovem srcu in nekega dne popolnoma izgine iz njegovega življenja. Potem živi človek tako, kot da Bog sploh ne biva.« (R. Stertenbrink) Zgodba nam želi povedati, da je zelo pomembno, da ostanemo vse življenje povezani z Bogom.

   Morda se premalo zavedamo, da je molitev ena najpomembnejših stvari, ki jih lahko otroku podarimo. Če se otrok nauči moliti, potem bo lahko v svojem življenju premagoval najtežje preizkušnje, s katerimi se bo srečeval. Človek lahko v svojem življenju doživi takšne situacije, kjer mu ne morejo pomagati niti denar niti medicinska znanost niti noben človek. In ravno v takšnih situacijah sta vera in molitev tista, s katerima se lahko človek zateče k Bogu in ga prosi za pomoč v svojih stiskah. Takrat človek začne iskati, prositi in trkati, ko s svojo močjo ne more rešiti težave, ki ga je zadela. Ko nam je hudo in ne vemo ne kod ne kam, začnemo iskati Boga in ga prositi za pomoč. Zato vedno znova prosimo Gospoda, da nas nauči moliti iskreno: v Duhu in resnici, da ne bomo le ponavljali nekih besed, naše srce pa bo daleč od Boga. Zjutraj ko vstanemo izročimo dan, ki je pred nami Gospodu in ga prosimo, naj blagoslovi nas in vse, ki nam bodo prišli na pot, naj blagoslovi naše delo in prizadevanja. Zvečer pa se zahvalimo Bogu, da smo lepo preživeli dan in kaj dobrega storili svojim bližnjim.

                                                                                                 Jože Č.