Marta sprejme Jezusa
Tisti čas je Jezus prišel v neko vas in žena z imenom Marta ga je sprejela v svojo hišo. Imela je sestro, ki ji je bilo ime Marija. Ta je sedla h Gospodovim nogam in poslušala njegovo besedo, Marta pa je imela s postrežbo veliko dela. Pristopila je in rekla: »Gospod, ti ni mar, da me je sestra pustila sámo streči? Reci ji vendar, naj mi pomaga!« Gospod ji je odgovóril: »Marta, Marta, skrbi in vznemirja te veliko stvari, a le eno je potrebno. Marija si je izbrala boljši del, ki ji ne bo odvzet.«
Lk 10,38-42
LE ENO JE POTREBNO
Današnji evangelij govori o Jezusovem obisku v Marijinem in Martinem domu v Betaniji. Marta si je prizadevala, da bi Jezusu lepo postregla, Marija pa se je posvetila Jezusu tako, da ga je poslušala in se z njim pogovarjala. Za Slovence pravijo, da smo delaven narod, da znamo poskrbeti zase in smo hkrati zelo preračunljivi. Lahko rečemo, da smo bolj podobni Marti, ki je bila v skrbeh, kako bi se Jezusu čimbolj prikupila, in ne Mariji, ki je sedla k njegovim nogam, ga poslušala in je pozabila, da je treba gosta tudi postreči. Marija je bila prepričana, da je Jezus take vrste gost, ki ga moraš poslušati in biti ob njem, dokler ne odide. Nobena zamujena priložnost se ne vrne, zato je treba Boga pozorno poslušati in se ravnati po njegovih nasvetih. Marta je drugačna: hoče se pokazati, želi očarati svojega gosta. Na koncu je deležna kritike: »Marta, Marta, skrbi in vznemirja te veliko stvari, a le eno je potrebno!« In kaj je tisto eno? Srečna večnost. Zato je treba jasno gledati končni cilj pred seboj in se ne ozirati ne na desno, ne na levo.
Pomislimo samo na potek enega dneva od jutra, ko se zbudimo, do večera, ko zaspimo. Koliko skrbi, strahov in vznemirjanja prinese vsak dan, še več ves teden. Čeprav marsikdo dela z veseljem in v delu uživa, ob koncu dneva in še bolj ob koncu tedna začuti utrujenost. Pri v sem tem ne smemo pozabiti še medčloveških odnosov, ki so včasih naporni in komplicirani ter nam povzročajo skrbi in jemljejo energijo. Razen tega ne smemo spregledati mnogih hrepenenj, ki jih vsakdo nosi v srcu. Vsak izmed nas si želi priznanje, razumevanje in ljubezen. Ko se primerjamo z drugimi, se nam pogosto zdi, da nismo dovolj dobri, dovolj uspešni, ker vidimo, da so drugi uspešnejši. Veliko je dejavnikov, ki nas držijo v neprestanem gibanju. To nas začne tako obremenjevati, da se lahko zgubimo v drobnih stvareh, ki niso najbolj pomembne. Mnoge skrbi so čisto odveč. Ob le-teh pogosto pozabljamo na bistveno, kot se je zgodilo Marti. Bodimo pozorni na našo duhovno plat, ko prisluhnemo Jezusu, kot je to storila Marija. »Moli in delaj!« se glasi pravilo sv. Benedikta. Usklajenost telesa in duše prinaša prave rezultate zadovoljstva in sreče že tukaj na zemlji. Treba se je truditi, da si prisvojimo nekaj Martine gostoljubnosti in Marijine zazrtosti v vse, kar je sveto in za zveličanje potrebno.
Tretja žena, ki je še posebej pomembna za našo župnijo, je sv. Magdalena. Njena ljubezen do Jezusa ne pozna meja. Po spreobrnitvi mu je zvesto sledila, ga poslušala in mu s svojim premoženjem stregla. Ona je vedela, kaj je potrebno storiti v vsaki priložnosti. Jezusu je sledila pod križ, kjer je z žalostjo v srcu gledala strašen konec njegovega zemeljskega življenja. Toda ljubezen jo je gnala na prvi dan tedna h grobu, da bi skupaj z ženami mazilila njegovo telo. Toda doživela je največje presenečenje, saj se je prva srečala z vstalim Jezusom. Bila je tista, ki je apostolom sporočila veselo novico, da je Gospod vstal in živi. Postala je prva apostola. Marija Magdalena je dokaz, da lahko Bog dela resnično velike reči. Zato moramo imeti v srcu ljubezen, jo razdajati in Gospod bo naša prizadevanja pomnožil, tako da se bomo čudili. Z ljubeznijo se odprimo Božji milosti in blagoslavljajmo slehernega človeka, ki nam pride na pot.
Jože Čonč