Jezus napove svojo smrt
Ko je Jezus nekoč na samem molil, so bili z njim učenci; in vprašal jih je: »Kaj pravijo ljudje, kdo sem?« Odgovorili so: »Janez Krstnik, drugi: Elija, spet drugi pa, da je vstal eden od starodavnih prerokov.« Nato jim je rekel: »Kaj pa vi pravite, kdo sem?« Peter je odgovóril: »Božji Maziljenec.« Strogo jim je prepovedal, da bi o tem komu pripovedovali. Rekel je: »Sin človekov mora veliko pretrpeti. Starešine ljudstva, véliki duhovniki in pismouki ga bodo zavrgli in umorili, in tretji dan bo vstal.« Vsem pa je rekel: »Če hoče kdo iti za menoj, naj se odpove sebi in vzame vsak dan svoj križ ter hodi za menoj. Kdor namreč hoče svoje življenje rešiti, ga bo izgúbil; kdor pa izgubí svoje življenje zaradi mene, ga bo rešil.«
Lk 9,18-24
KDO JE ZAME JEZUS?
V današnjem evangeliju Jezus postavi svojim učencem vprašanje: »Kaj pravijo ljudje, kdo sem?« Ni težko odgovoriti na vprašanje, kaj drugi pravijo, ker so odgovori lahko zelo različni. Vsak se na nek način ukvarja s tem vprašanjem: zgodovinarji, različni drugi znanstveniki, kristjani, predstavniki drugih religij in tudi neverujoči. Ko se to vprašanje postavi nam oseb, pa je veliko težji odgovor. Za nas kristjane pa Jezus ni ena od oseb, ki so živele v nekem času in za seboj pustile vidnejšo sled. Za nas je Jezus Kristus odrešenik, vanj verujemo, mu zaupamo in ga ljubimo. Zato moramo imeti o njem mnenje, ki je obvezujoče, ki vpliva na naše vsakdanje življenje. Čim bolj Jezus postane del nas, toliko bolj polno in smiselno je naše življenje. Zato se mu vsak dan v molitvi izročajmo in se zatekajmo pod njegovo varstvo, ga častimo in se mu zahvaljujmo.
Jezus je vprašal apostole: »Kaj pa vi pravite, kdo sem?« Peter je odgovoril in rekel: »Božji Maziljenec.« Peter je s tem potrdil to, kar je Jezus rekel v shodnici v Nazaretu, ko se je prvič predstavil svojim rojakom: »Duh Gospodov je nad menoj, ker me je mazilil, da prinesem blagovest ubogim« (Lk 4,18). Božji Maziljenec je prepojen z Bogom, potopljen v Boga. To je njegova najgloblja skrivnost, njegova duhovna osebna izkaznica. Peter je v imenu dvanajsterih to izrekel po navdihu. Lukova posebnost je, da namerno ne izpostavlja slabosti Jezusovih učencev. Dobro pa prikaže nerazumevanje, ki ga je bil Jezus deležen, tako v shodnici v Nazaretu, kot tudi v trenutku Petrove izpovedi vere. Zato ta dogodek poveže z naukom o pogojih hoje za Jezusom.
Vzeti vsak dan svoj križ in hoditi za Jezusom. Odpovedati se samemu sebi, naložiti si križ te odpovedi vodi na pot za Jezusom. Jezusova pot je pot zahtevne ljubezni. Jezusova pot je kamnita pot preseganja samega sebe, je pot rasti, pot v širine življenja. Reševati le ožine egoizma, lastnih koristi, vodi v izgubo presežne vrednosti življenja. Kako resnične so zato Jezusove besede: »Kdor namreč hoče svoje življenje rešiti, ga bo izgubil; kdor pa izgubi svoje življenje zaradi mene, ga bo rešil.« Kdor z Jezusom umira na križu preseganja samega sebe, na križu zahtevne ljubezni, je na poti v polnost življenja. To je Jezusova velikonočna pot, ki naj vsak dan postaja tudi naša življenjska pot. Jezus je z nami na poti. Sprejmimo njegovo pomoč.
Jože Čonč