Jezus da apostolom jesti
Tisti čas se je Jezus spet prikazal učencem pri Tiberijskem jezeru. Razodel pa se je takóle: Simon Peter, Tomaž, ki se imenuje Dvojček, Natánael iz galilejske Kane, Zebedejeva sinova in dva druga izmed njegovih učencev so bili skupaj. Simon Peter jim je rekel: »Ribe grem lovit.« Dejali so mu: »Tudi mi gremo s teboj.« Odšli so in stopili v čoln, toda tisto noč niso nič ujeli. Ko se je že zdanilo, je stal Jezus na bregu, vendar učenci niso vedeli, da je Jezus. Jezus jim je rekel: »Otroci, imate kaj prigrizniti?« Odgovorili so mu: »Nič.« Tedaj jim je rekel: »Vrzite mrežo na desno stran čolna in boste našli. « Vrgli so jo, pa je zaradi obilice rib niso mogli izvleči. Tisti učenec, ki ga je Jezus ljubil, je rekel Petru: »Gospod je.« Ko je Simon Peter slišal, da je Gospod, si je opasal vrhnje oblačilo, ker je bil gol, in se vrgel v jezero. Drugi učenci so pripluli s čolnom in privlekli mrežo z ribami; niso bili namreč daleč od brega, le kakih dvesto komolcev.
Ko so stopili na kôpno, so na tleh zagledali žerjavico in na njej ribo ter kruh. Jezus jim je rekel: »Prinesite ribe, ki ste jih pravkar ujeli!« Simon Peter se je tedaj vkrcal in potegnil na kopno mrežo, polno velikih rib; bilo jih je sto triinpetdeset. In čeprav jih je bilo toliko, se mreža ni raztrgala. Jezus jim je rekel: »Pridite jest!« Toda nobeden izmed učencev si ga ni drznil vprašati: »Kdo si ti?«; vedeli so namreč, da je Gospod. Jezus je prišel, vzel kruh in jim ga ponudil; in prav tako ribo. To je bilo že tretjič, da se je Jezus razodel učencem, odkar je vstal od mrtvih.
Jn 21,1-14
JEZUS NAPOLNJUJE NAŠO PRAZNINO
Po vstajenju se je Jezus prikazoval učencem. Ta prikazovanja so bila precej skrivnostna. Običajno ga učenci niso takoj prepoznali. Takšen primer je opisan tudi v današnjem evangeliju. Jezus se je učencem prikazal zgodaj zjutraj, ko so se ti vračali z neuspešnega lova. Vso noč so lovili ribe, a niso nič ujeli. V teh zgodnjih jutranjih prikazovanjih je neka simbolika, saj se je začenjal nov dan, ko je svetloba začela gospodovati nad temo luči. Ko jim je Jezus rekel, da naj vržejo mrežo na desno stran čolna, so brez ugovora to naredili. Sledili so besedam tujca na obali, kajti niso vedeli, da je Jezus. Tokrat so doživeli velik uspeh. Šele ko je človek na koncu s svojimi močmi, je pripravljen, da se odpre in dovoli, da Bog poseže v njegovo življenje. Tudi v času po Jezusovem vstajenju so bili apostoli precej negotovi. Vsi ti dogodki, ki so se zgodili od velikega četrtka do velike noči in tudi po njej, so jih zelo begali. Zato je Jezus pristopal na poseben način, ko se jim je skrivnostno prikazoval in počasi utrjeval vero v njegovo vstajenje, v skrivnost velike noči.
Velika noč pomeni, da so minili: noč, tema, strah in razočaranje nad Jezusovo smrtjo. Spet bo svetlo. Z njim se je pojavilo sonce in neka nova svetloba. Nov dan je napolnjen z upanjem in zaupanjem v prihodnost. Učenci so zopet na kraju, kjer so preživeli mladost, kjer so lovili ribe, kjer jih je Jezus poklical in so šli za njim, mu popolnoma zaupali … Potem pa se je zgodilo čisto drugače. Tisti, na katerega so stavili vse svoje življenje, je umrl na križu. Nastala je strašna praznina, bili so zmedeni. Odločili so se, da gredo delat to, kar znajo – lovit ribe. Toda po celonočnem naporu so njihove mreže ostale prazne. Se lahko zgodi še kaj hujšega? Prazne roke, prazna srca, prazne mreže! Na obali stoji nekdo, ki jim reče: »Vrite mreže na desno stran!« In zgodi se čudež: Mreže so polne, spoznajo, da je Gospod. Njegova beseda jih je potegnila iz obupa in sivega vsakdana. Njegova navzočnost jim je dala občutek polnosti. To se lahko zgodi v življenju vsakega človeka.
Kolikokrat se nahajamo sami v podobnem položaju, kot so se takrat apostoli. Na začetku smo doživeli polet, zagon in navdušenje, naj bo to v zakonski zvezi, v družini, v svojem poklicu, v verskem življenju. In potem pride vse drugače, kot smo pričakovali. Moči nam popuščajo, vedno bolj nas zapušča pogum. Znova poskušamo začeti na prejšnjem mestu. Vendar nam ne uspe. Včasih so potrebne tudi težave, trpljenje, neuspeh, poraz, razočaranje, da postanemo odprti za Božji poseg v naše življenje. Samo tisti, ki se zaveda, da je v bistvu odvisen, brez moči, lahko doživi Božjo prisotnost. Vsak izmed nas potrebuje praznino, da lahko na obali svojega življenja spozna skrivnostnega Boga kot svoje poslednje sidro. Samo tam, kjer se človek z zaupanjem bliža Vstalemu, ga lahko prepozna in začuti njegovo ljubezen. Samo tam sledi za temno nočjo novo jutro, čisto drugačno, kot si ga je mogel kdaj zamisliti.
Jože Č.