Grešnik ne sme obsojati grešnika
Tisti čas je Jezus krenil proti Oljski gori. Zgodaj zjutraj se je spet napótil v tempelj. Vse ljudstvo je prihajalo k njemu, on pa je sédel in jih učil. Pismouki in farizeji so tedaj pripeljali ženo, ki so jo zalotili pri prešuštvovanju. Postavili so jo v sredo in mu rekli: »Učitelj, tole ženo smo zasačili v prešuštvovanju. Mojzes nam je v postavi ukazal take kamnati. Kaj pa ti praviš?« To so govorili, ker so ga preizkušali, da bi ga lahko tožili. Jezus se je sklonil in s prstom pisal po tleh. Ko pa so ga kar naprej spraševali, se je vzravnal in jim rekel: »Kdor izmed vas je brez greha, naj prvi vrže kamen vanjo.« Nato se je spet sklonil in pisal po tleh. Ko so to slišali, so drug za drugim odhajali, od najstarejših dalje. In ostal je sam in žena pred njim. Jezus se je vzravnal in ji rekel: »Kje so, žena? Te ni nihče obsódil?« Rekla je: »Nihče, Gospod.« In Jezus ji je dejal: »Tudi jaz te ne obsojam. Pojdi in odslej ne gréši več!«
Jn 8,1-11
ISKAZUJMO USMILJENJE
Kdor hoče biti lep pred drugimi, pogosto pokaže s prstom na druge, ki naj bi bili slabši od njega. Vsakdo se namreč zelo potrudi, da bi ohranil svoje dobro ime in pri tem velikokrat izkoristi svojega bližnjega, da ga potisne v blato in ga očrni pred drugimi. Kaj dosežemo s takim početjem? Sebe nič bolj ne olepšamo, kajti slej ko prej resnica pride na dan. Kdor pa o drugem lepo govori, je vreden zaupanja in ohrani dobro ime. Hitro smo užaljeni, če nam kdo reče: »Pometi najbolj svojim pragom!« Jezusu ni všeč dvoličnost. »Kdor izmed vas je brez greha, naj prvi vrže kamen vanjo!« je odgovoril pismoukom in farizejem, ki so zahtevali od njega, da obsodi ženo, ki so jo zasačili pri prešuštvovanju. In ti so drug za drugim odhajali. Vsi smo grešniki, eni večji drugi manjši, zato vsi potrebujemo odrešenika. Naj nam Jezus pomaga, da bomo odkriti drug pred drugim, da bomo drug drugemu prizanašali in s spoštovanjem sprejemali vsakega človeka. Bog vidi v srce in dopustimo mu, da on presodi, kakšni smo v resnici.
Zgodba iz današnjega evangelija bi se lahko končala kruto in žalostno. Če bi se Jezus pridružil farizejem in pismoukom, bi grešnica umrla na zelo krut način. Toda zgodba se je končala dobro. Namesto smrtne obsodbe je grešnica zaradi Jezusovega razumevanja in usmiljenja ostala pri življenju. Pa ne samo to, srečanje z Jezusom jo je napolnilo s skrivnostno močjo, da je bila zmožna zapustiti svoje grešno življenje in začeti znova. Dejstvo, da je ni obsodil, ne pomeni, da je Jezus podcenjeval ali omalovaževal prešuštvovanje. Nikakor ne, saj ji je na koncu rekel: »Pojdi in ne greši več!« Bog vendar ne želi, da bi zaradi grehov in prekrškov kdo moral umreti, kakor na primer uboga grešnica, ki je bila že zapisana smrti. Jezus je usmiljen in želi vsakemu izmed nas, kljub našim grehom, dati novo priložnost. Vabi nas, da spremenimo svoje življenje in delamo dobro, da smo dobri in usmiljeni do vsakega človeka, predvsem pa, da se izogibamo slehernega obsojanja, kajti mi ne vidimo v človekovo srce. Zato Bogu prepustimo sodbo in ga prosimo usmiljenja zase in za druge.
Bog ne želi smrti grešnika, temveč da se spreobrne in živi. V svoji Božji modrosti Bog pozna naše slabosti in nam jih v svojem usmiljenju odpušča ter nam pomaga delati dobro. Jezusov odnos do prešuštne žene je v njej prebudil željo po spreobrnitvi, po novem življenju. Takšen odnos ima Bog do vsakega izmed nas. Vsakogar v srcu nagovarja, da se izogibamo greha, tudi najmanjšega, in delamo dobro. To je cilj našega življenja: slediti Jezusovemu nauku in ga uresničevati v svojem življenju. Seveda smo grešni in zato potrebujemo Božjo milost in usmiljenje. To pa pomeni, da naj bomo tudi mi usmiljeni do soljudi, da ne mečemo »kamenja« vanje, ko naredijo napako, saj tudi mi delamo napake.
Jože Č.