Jezus zavrne skušnjavca
Tisti čas se je Jezus vrnil od Jordana poln Svetega Duha in Duh ga je vodil štirideset dni po puščavi, hudič pa ga je skušal. Tiste dni ni nič jedel. In ko so ti dnevi minili, je postal lačen. Hudič mu je rekel: »Če si Božji Sin, reci temu kamnu, naj postane kruh.« Jezus mu je odgovóril: »Pisano je: Človek ne živi samo od kruha.«
Nato ga je hudič povedel gor, mu v hipu pokazal vsa kraljestva sveta in mu rekel: »Tebi bom dal vso to oblast in njihovo slavo, kajti meni je izročena in lahko jo dam, komur hočem. Če torej predme padeš in me moliš, bo vsa tvoja.« Jezus mu je odgovóril: »Pisano je: Gospoda, svojega Boga, môli in njemu samemu služi!«
Potem ga je hudič odvedel v Jeruzalem, ga postavil vrh templja in mu rekel: »Če si Božji Sin, se vrzi od tukaj dol; kajti pisano je: Svojim angelom bo zate zapovedoval, da te obvarujejo, in: Na rokah te bodo nosili, da z nogo ne zadéneš ob kamen.« Jezus mu je odgovóril: »Rečeno je: Ne preizkušaj Gospoda, svojega Boga!«
Ko je hudič končal z vsemi skušnjavami, se je za nekaj časa umaknil od njega.
Lk 4,1-13
PREMAGAJMO SKUŠNJAVE
V sredo smo začeli s štiridesetdnevnim postom. Postni čas postaja za mnoge ljudi zanimiv, saj so v svojem blagostanju spoznali, da nas nikamor ne vodi prekomerno uživanje hrane, pijače in drugih stvari. Svet nam ponuja razne užitke, nas vabi, da sledimo toku, a nazadnje ugotovimo, da stvari in razni užitki ne zadovoljijo potreb srca, saj nas pustijo prazne, razočarane in zlorabljene. Pogoste se nam tisto, v čemer smo pretiravali, tudi maščuje, saj ogroža naše zdravje in dobro počutje. Postni čas je milostni čas, ko gremo vase in pregledamo svoje življenje. Pomembno je, da imamo resno željo, da pri sebi nekaj spremenimo. Zato prosimo Gospoda, da bi nam podaril milost in moč, da v svojem življenju spremenimo tisto, kar je nujno potrebno.
V evangeliju te nedelje beremo o tem, kako je hudi duh skušal Jezusa. Ker je bil zaradi posta lačen, mu je rekel: »Če si Božji Sin, reci temu kamnu, naj postane kruh!« Biti vsemogočen je velika skušnjava, ki uniči marsikaterega sodobnika. Ne želimo sprejeti svoje človeške narave, ki je krhka in slabotna, zato se zatekamo v iluzijo, da smo sposobni biti bogovi. Res je v nas nekaj Božjega, a ta del naše narave ni v gospodovanju in vladanju, ampak v biti blizu ubogim in zapuščenim. Prav to je temeljno sporočilo postnega časa: »Spokorite se in bodite sveti, kajti jaz, Gospod, vaš Bog, sem svet!« Jezus odgovarja skušnjavcu: »Človek ne živi samo od kruha!« Človek namreč nima samo telesnih potreb, ki jih zadovoljujemo s kruhom, ampak potrebuje tudi hrano za svojo dušo. Če nam primanjkuje duhovne hrane, nastane duhovna praznina, ki nas spomni, da ne živimo samo od kruha oziroma od materialnih stvari. Človek potrebuje še nekaj več za svoje bivanje. Več ko imamo materialnih stvari, bolj ko živimo na zunaj bogato, tem bolj lahko v resnici hrepenimo po ljubezni, razumevanju, dobroti. To se pogosto pokaže tudi v raznih odklonih, ko ljudje, ki imajo vsega v izobilju, posegajo po alkoholu, mamilih in drugih oblikah zasvojenosti.
Če kdo, potem bi se mi kristjani morali zavedati, da ne živimo samo od kruha in materialnih stvari, ampak je za nas pomembnejša Božja beseda. Božji otroci smo in Božjo besedo potrebujemo še posebej v težkih in kriznih obdobjih svojega življenja. Jezus je vedno z nami in nam pomaga, nas poučuje in vodi, samo da tega navadno ne opazimo. Ne samo telo, ampak tudi duša in srce potrebujeta hrano za življenje. Duhovna hrana je v prvi vrsti Božja beseda, ki jo vsako nedeljo poslušamo v cerkvi. To je beseda, ki je zapisana v Svetem pismu in je nujno potrebna za naše življenje. Dokler tega ne bomo spoznali in ne bomo poskrbeli za duha in srce, bomo ostali pri polnih mizah še vedno lačni. Zatorej se uprimo skušnjavam, ki nas oddaljujejo od Boga. Človeka napadajo raznovrstne skušnjave: gonja za denarjem, poveličevanje telesa, kamor spada tudi pretirana skrb za telo, razni telesni užitki, imeti oblast nad drugimi, razne sodobne duhovne smeri, ki navadno postavljajo človeka pred Boga, in podobno. Tako imamo res neki užitek, ki se nam prej kaže v lepi luči, ko pa mine, pusti za seboj praznino, ki jo lahko zapolni samo Bog, če se pokesamo in se mu z vsem srcem predamo. Prosimo Jezusa, ki je vse skušnjave premagal, da nam pomaga in nam da moči, da jih tudi mi premagamo in se nasitimo z njegovo milostjo, ki odrešuje in zdravi.
Jože Č.