Bodite usmiljeni, kakor je Bog usmiljen
Tisti čas je Jezus rekel svojim učencem: »Vam pa, ki poslušate, pravim: Ljubíte svoje sovražnike, delajte dobro tistim, ki vas sovražijo. Blagoslavljajte tiste, ki vas preklinjajo, in molíte za tiste, ki grdo ravnajo z vami. Tistemu, ki te udari po enem licu, nastavi še drugo, in kdor ti hoče vzeti plašč, mu tudi obleke ne brani. Vsakemu, ki te prosi, dajaj, in če kdo vzame, kar je tvoje, ne zahtevaj nazaj. In kakor hočete, da bi ljudje storili vam, storite vi njim. Če ljubite tiste, ki ljubijo vas, kakšno priznanje vam gre? Saj tudi grešniki ljubijo tiste, ki njih ljubijo. Če namreč delate dobro tistim, ki delajo dobro vam, kakšno priznanje vam gre? Tudi grešniki delajo isto. In če posojate tistim, od katerih upate dobiti nazaj, kakšno priznanje vam gre? Tudi grešniki posojajo grešnikom, da prejmejo enako. Vi pa ljubíte svoje sovražnike. Delajte dobro in posojajte, ne da bi za to kaj pričakovali. In vaše plačilo bo veliko in boste sinovi Najvišjega, kajti on je dober tudi do nehvaležnih in hudobnih. Bodite usmiljeni, kakor je usmiljen tudi vaš Oče! Ne sodíte in ne boste sojeni. Ne obsojajte in ne boste obsojeni. Odpuščajte in vam bo odpuščeno. Dajajte in se vam bo dalo; dobro, potlačeno, potreseno in zvrhano mero vam bodo nasuli v naročje. S kakršno mero namreč merite, s takšno se vam bo odmerilo.«
Lk 6,27-38
ODPUŠČANJE JE NAJVEČJI DAR
Svetilka gori, če je priklopljena na električni tok. Avto lahko pelje, če ima gorivo, tako lahko človek sprejema in ima rad drugega, če je bil sam najprej ljubljen in sprejet od drugih. Šele takrat, ko se srečamo z nekom, ki nas sprejema in nas ima rad, lahko tudi mi druge sprejemamo in jih imamo radi. Samo tisti človek, ki je doživel ljubezen in sprejetost drugih, je sposoben sprejemati celo tiste, ki ga ne marajo. Večja od človeške ljubezni je Božja ljubezen. Ker smo deležni neskončne Božje ljubezni, lahko tudi Jezus od nas zahteva, da mi to ljubezen podarjamo drugim, celo svojim sovražnikom.
O tem nam Jezus spregovori v današnjem evangeliju: »Ljubíte svoje sovražnike, delajte dobro tistim, ki vas sovražijo. Blagoslavljajte tiste, ki vas preklinjajo, in molíte za tiste, ki grdo ravnajo z vami.« Na prvi pogled se zdi, da je ta Jezusova želja zelo težka ali celo nemogoča. Želi nam povedati, da če mi ravnamo enako kot tisti, ki nas sovražijo ali grdo ravnajo z nami, samo povečujemo zlo in nikoli ne pridemo do rešitve problema in sprave. Jezus celo želi, da na temo odgovarjamo z lučjo, da na hudobijo odgovarjamo z dobroto. Številni izmed nas mislijo, da je dovolj, če svojim sovražnikom ne prizadevamo zla. Toda Jezus zahteva več. Svoje sovražnike moramo ljubiti in moliti zanje. Toda kako?
Zakaj pride do sovraštva? Sovraštvo je odraz globokih ran, ki smo jih dobili v odnosu z bližnjim. Tako prihaja do zamere, ki najbolj uničuje tistega, ki jo neguje. Zamera je kot strup, ki nas uničuje. Uničuje našega duha, molitveno življenje, odnose z ljudmi. Zapira nas pred drugimi iz strahu pred novo krivico ali rano. Samo odpuščanje ima moč, da zaceli ne le rane v našem srcu, ampak tudi v spominu. To zmoremo le, če spremenimo pogled na dano resničnost. Predvsem pa se zatekajmo k molitvi in prosimo usmiljenega Boga, da bi nas ozdravil globokih ran. Jezus na križu nam daje življenje. Njegov usmiljeni pogled ne obsoja, ne zavrača, ne očita nam, ampak s svojim pogledom prodira v naša srca in hoče pogledati v naše globine, v vse tiste kotičke, kjer so skrite najbolj boleče rane.
Ko ljubimo svoje sovražnike, ne gre samo za dobro njih samih, ampak še bolj za naše dobro. Ljubezen lahko sprosti veliko energijo in nas hkrati obvaruje pred zlom. Teolog Moltmann pravi, da tisti, ki se z nekom spusti v odnos sovraštva, postaja z vsakim dnem bolj hudoben in zloben, pa četudi je bil v začetku še tako dober! Ni lahko tistega, ki nas sovraži, ljubiti. Toda kljub temu sta usmiljenje in ljubezen močnejša in bolj podobna Bogu kot pa vsako maščevanje in vračanje zla z zlom. Za odpuščanje potrebujemo Božjo pomoč, kajti sami smo preveč slabotni, da bi lahko storili ta korak. Odprimo se Božji milosti in vzemimo resno besede molitve očenaša, ki nas jo je naučil Jezus: »Odpusti nam naše dolge, kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom.«
Jože Č.