Največja zapoved
Eden izmed pismoukov je slišal, kako razpravljajo, in videl, da jim je Jezus dobro odgovoril; pristopil je in ga vprašal: »Katera je prva od vseh zapovedi?« Jezus je odgovoril: »Prva je: Poslušaj, Izrael, Gospod, naš Bog, je edini Gospod. Ljubi Gospoda, svojega Boga, iz vsega srca, iz vse duše, z vsem mišljenjem in z vso močjo. Druga pa je tale: Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe. Večja od teh dveh ni nobena druga zapoved.« Pismouk mu je rekel: »Dobro, učitelj. Resnico si povedal: On je edini in ni drugega razen njega, in ljubiti njega iz vsega srca, z vsem umevanjem in z vso močjo ter ljubiti bližnjega kakor samega sebe je več kakor vse žgalne daritve in žrtve.« Ko je Jezus videl, da je pametno odgovoril, mu je rekel: »Nisi daleč od Božjega kraljestva.« In nihče si ga ni drznil še kaj vprašati.
Mr 12,28-24
ALI RES LJUBIMO BOGA?
To vprašanje si verjetno zelo poredko zastavljamo. Marsikomu se zdi samoumevno, da je naredil vse, kar je potrebno glede ljubezni do Boga, če hodi k maši ter tu in tam kaj zmoli. Kako se kaže ljubezen do Boga? Jezus je jasen, da je potrebno več kot le priznavanje ljubezni do Boga. Besede morajo biti podkrepljene s konkretnimi dejanji. Mnogokrat trdimo, da ljubimo Boga, ne maramo pa soseda, ali katerega drugega človeka. Kakršna je ljubezen do človeka, takšna je tudi ljubezen do Boga. Jezus nas uči, naj ljubimo vsakega človeka tako, kot ljubimo same sebe. Za marsikoga je zapoved ljubezni precej težka; pogosto namreč srečujemo ljudi, ki nam gredo na živce, ljudi, ki so v stiski, pa si pred njimi zatisnemo oči, rekoč, naj jim pomagajo dobrodelne organizacije ali država, sami pa nismo pripravljeni vsaj z dobro besedo pristopiti. Mnogokrat je to mnogo dragocenejše kot materialni darovi. Zaverovanost v naše pomembno delo ne sme biti razlog, da ne prisluhnemo ljudem, ki jih srečamo na svoji življenjski poti.
V 5. Mojzesovi knjigi (6,2-6) beremo: »Boj se Gospoda, svojega Boga … Vestno izpolnjuj vse njegove zapovedi, da ti bo dobro!« To je Mojzes položil Izraelcem na srce. Bog ni strašni Bog, ki bi se ga morali bati. Bog je nad zakonom, zato mu gre dolžno spoštovanje. Zapovedi je dal iz ljubezni do ljudi, saj ustvarjajo red v družbi, če se jih držimo. Bog ne potrebuje zapovedi, saj je čista popolnost. Potrebujemo pa jih mi, da znamo prav živeti skupaj z drugimi ljudmi. Če upoštevamo zapoved ljubezni, ne moremo nič narobe narediti. Če nas pri vseh naših dejanjih vodi nesebična ljubezen, bomo vsakomur delali samo dobro.
V evangeliju po Marku (12,28-34) Jezus govori o zapovedi ljubezni do Boga in bližnjega. Papež Benedikt XVI. v svoji okrožnici Bog je ljubezen na več mestih, ko govori o ljubezni do Boga in do bližnjega, navaja zgled blažene matere Terezije. »Ljubezen do bližnjega obstaja ravno v tem, da v Bogu in z Bogom ljubim tudi sočloveka, ki ga sicer ne maram ali niti ne poznam. To pa je mogoče le iz notranjega srečanja z Bogom, srečanja, ki je postalo skupnost volje in sega prav do čustev. Tedaj se učim, da na drugega človeka ne gledam več s svojimi očmi in čustvi, ampak z vidika Jezusa Kristusa. Njegov prijatelj je moj prijatelj. Gledam s Kristusovimi očmi in dam lahko drugemu človeku več, kot so stvari, ki so mu na zunaj potrebne: lahko ga osrečim s pogledom ljubezni, ki ga potrebuje. Samo služba bližnjemu mi odpre oči za to, kaj dela Bog zame in kako me ljubi. Svetniki – pomislimo na primer na blaženo Terezijo iz Kalkute – so črpali moč za svoje služenje bližnjemu vedno znova iz svojega srečanja z evharističnim Gospodom, in obrnjeno, to srečanje je dobilo svojo stvarnost in svojo globino prav v njihovem služenju bližnjim. Ljubezen do Boga in do bližnjega sta neločljivi.« Za uresničevanje zapovedi ljubezni pa potrebujemo pomoč in milost nebeškega Očeta. On postavlja molitev nad vsakršne žgalne daritve in žrtve. V molitvi dobivamo moč in pogum za dejavno ljubezen do bližnjega. Blažena Terezija iz Kalkute je zelo očiten zgled za to, da čas, ki ga v molitvi posvetimo Bogu, dejanskemu delovanju ljubezni do bližnjega ne le ne škoduje, ampak je v resnici njegov neizčrpni vir.
Naj nam Jezus pomaga, da bomo lahko zaživeli dejavno ljubezen do bližnjega in s tem najlepše častili nebeškega Očeta. Naj bo naša molitev resnična molitev v Duhu in resnici.