Jezusov prvi čudež

   Tisti čas je bila svatba v Kani Galilejski in Jezusova mati je bila tam. Na svatbo so bili povabljeni tudi Jezus in njegovi učenci. Ko je vino pošlo, je rekla Jezusu njegova mati: »Vina nimajo.« In Jezus ji je dejal: »Kaj hočeš od mene, žena? Moja ura še ni prišla.« Njegova mati je rekla strežnikom: »Kar koli vam reče, storite.« Tam pa je stalo šest kamnitih vrčev, pripravljenih za judovsko očiščevanje; držali so po dve ali tri mere. Jezus jim je rekel: »Napolnite vrče z vodo!« In napolnili so jih do vrha. Nato jim je rekel: »Zajemite zdaj in nesite starešini!« In nesli so mu. Ko je starešina pokusil vodo, ki je postala vino, in ni vedel, od kod je, strežniki, ki so zajeli vodo, pa so vedeli –, je poklical ženina in mu rekel: »Vsakdo postreže najprej z dobrim vinom, in ko se ljudje napijejo, s slabšim; ti pa si dobro vino prihranil do zdaj.« Tako je Jezus v galilejski Kani naredil prvo od znamenj in razodel svoje veličastvo in njegovi učenci so verovali vanj.

Jn 2,1-11

VINA NIMAJO

    Človekova prihodnost je vedno bolj negotova. O tem govori toliko parov, ki se ne morejo odločiti za poroko, ker čutijo, da je tak korak povezan z velikim tveganjem. Res živimo v drugačnih časih, ko so človekove temeljne odločitve premalo domišljene in zato naredimo veliko napak, ki pustijo za seboj neizbrisne posledice. Zato nas Cerkev toliko bolj vabi, da se odpremo Bogu in z njim načrtujemo svojo prihodnost. Molitev, branje Svetega pisma in razmišljanje o svoji prihodnosti nas upočasni, da si vzamemo več časa in ne sprejemamo prehitrih odločitev. Tudi vsaka maša je priložnost, da se razpoložimo za Boga in se odpremo za številne milosti, ki nam jih daje.

    Današnji evangelij nas postavlja v Kano Galilejsko, kjer se dogaja svatba. Tudi Jezus, njegovi učenci in njegova mati so tam. Toda sredi veselja doleti ženina velika stiska, saj je zmanjkalo vina. Marija je to zaznala in je tudi poznala rešitev. Zavedala se je Božje moči svojega sina. Vedela je, da se zgodi, karkoli prosi Očeta. Zato se obrne nanj in mu pove, da nimajo vina. Mariji ni nobena stiska tuja. Kljub Jezusovemu ugovoru naroči služabnikom, da storijo, karkoli jim poreče. Njena vera, da bo njen sin rešil zagato, je tako trdna, da se čudež mora zgoditi. Jezus spremeni vodo v vino. S tem začne vrsto svojih čudežev in pokaže svojo moč, da bi lahko tudi mi verovali vanj. Če natančneje pogledamo na ta odlomek, odkrijemo še veliko globlji pomen.
    Čudež spremenitve vode v vino ni le prvi v časovnem, ampak tudi v simboličnem smislu. Pokaže Jezusov program in smisel njegovega delovanja. Vsi drugi čudeži, ki bodo opisani, bodo le izraz tega, kar se je začelo na svatbi v galilejski Kani. Vsi čudeži so zajeti v časovni lok med Kano in trenutkom, ko pride Jezusova ura, ki še ni napočila. Kana pomeni sedanjost. Ko pa pride Jezusova ura, bo sijaj Božje ljubezni do vsakega človeka zažarel v vsem svojem sijaju. Ta ljubezen bo v vsej moči zasijala na križu, ko bo Jezusova ura dopolnjena, njegova srčna stran prebodena, mi pa poživljeni z njegovo vodo in krvjo, ki sta simbola krsta in evharistije, ter z vinom Svetega Duha, ki ga bo izlil na vse nas. Če hočemo iz njega zajeti, mu moramo odpreti svoje srce, se k njemu obračati in uživati njegov Kruh.
    Vsa pripoved je osredotočena na Jezusov poseg in njegove učence, kar smo tudi mi. Jezus je povabljen na svatbo. Svatba je simbol stare zaveze, ki jo je Bog sklenil z Abrahamom in drugimi očaki. Na tej svatbi ni vina. Vino lahko prinese le Mesija. Vino je simbol ljubezni in veselja. Vino je simbol izpolnitve obljub, ki jih je Bog dal svojemu ljudstvu. Stara zaveza je lahko upala le v očiščevalno moč vode, ki ni zmogla odstraniti greha, ampak je človeka lahko osvobodila vsaj zatiranja krivde. Jezus služabnikom ukaže, naj zajamejo vodo in jo nesejo gostom k mizi. Ko podari vino, uresniči prehod iz stare zaveze v novo. Vino je simbol neposredne in osebne izkušnje odnosa z Bogom, ki prinaša mir, veselje in nam omogoča ljubiti. Sedaj je mogoče živeti tisto, po čemer naše srce najbolj hrepeni in česar si najbolj želi: končno lahko živimo v miru s svojim Bogom v vzajemni ljubezni, ki smo jo spet sposobni živeti. Odprimo se in sprejmimo »vino«, ki nam ga podarja v svoji dobroti in milosti. Radi se zatekajmo k naši materi Mariji, ki nam je še posebej blizu, ko smo v stiski. Ona čaka, da ji dovolimo, da prosi za nas sina Jezusa, naj nam da »vina« in nas opogumi da bomo vse, kar se nam dogaja, predajali v njegove roke.