Oče pričuje o Sinu

   Tisti čas je ljudstvo živelo v pričakovanju in so se v srcu vsi spraševali o Janezu, če ni morda on Mesija. Janez pa je vsem odgovóril: »Jaz vas krščujem z vodo, pride pa močnejši od mene, in jaz nisem vreden, da bi mu odvezal jermen njegovih sandal; on vas bo krstil s Svetim Duhom in ognjem. Ko je vse ljudstvo prejemalo krst in je bil tudi Jezus krščen ter je molil, se je odprlo nebo. Sveti Duh je prišel nadenj v telesni podobi kakor golob in zaslišal se je glas iz neba: »Ti si moj ljubljeni Sin, nad teboj imam veselje.«

Lk 3,15-16.21-22

SOLIDAREN Z NAMI

    Voda. Voda, ki teče, prečiščuje, izmiva ... Smaragdna čistost, polna življenja. Morda prav zato njene kapljice in preprostost tako prevzamejo otroka, da ga je v začetku njegovega odkrivanja sveta skoraj nemogoče odtrgati od nje. Po nežnih spominih na božično skrivnost, ko se Božji Sin utelesi v naročju Device Marije in rodi v nesprejetost človeškega sveta; po angelskem opevanju Božje slave; po obisku pastirjev; po poklonu modrih, ki so videli, da je vzšla zvezda novorojenega judovskega kralja; po darovanju v templju in po tihem življenju v Nazaretu krst odpira novo obdobje Jezusovega življenja. Prva leta njegovega bivanja v varnem zavetju družine so minila, konec je skritega življenja v Nazaretu. Tridesetletno vez med Jezusovim rojstvom in začetkom njegovega javnega delovanja ustvarja dogodek Jezusovega krsta.
    »Ti si moj ljubljeni Sin, nad teboj imam veselje!« Ta glas iz neba smemo izreči ob slehernem rojstvu. Vsako novo življenje je jasen znak, da Bog ni obupal nad nami, da ima z nami še velike načrte, da za izgradnjo Božjega kraljestva še vedno potrebuje ljudi, ki smo njegova podaljšana roka, da lahko ljubi in dela dobro vsem. In kakšen bo naš odgovor na Božjo ljubezen? Tisti, ki ve, da je ljubljen, ljubi. Hočemo biti dobro orodje, da bo Bog lahko s svojo ljubeznijo osrečil vse ljudi.
    Janez Krstnik ljudstvu, ki ga sprašuje, ali je on Mesija, pravi: »Jaz vas krščujem v vodi, pride pa močnejši od mene, on vas bo krstil v Svetem Duhu in ognju«. S temi besedami združuje dve na prvi pogled nasprotujoči si podobi vode in ognja, kot da bi želel povedati, da ogenj Božje milosti lahko razvname tudi mokroto človekove šibkosti. Krst s  Svetim Duhom smo že prejeli in sedaj moramo sodelovati z milostjo, da bomo sposobni sprejeti krst z ognjem, če bo potrebno.
    Ko vse ljudstvo prejema krst, ga prejme tudi Božji Sin. Jezus s svojim krstom vstopa v najglobljo solidarnost s svojimi brati in sestrami. Tako kot je sprejel človeško telo, tako sprejema vsakega izmed nas v vsej naši krhkosti, spodbuja nas k nenehnemu spreobračanju, k nenehnemu vračanju k Bogu. Kakor je On postal človeški otrok, tako mi s krstom postanemo Božji otroci. Povabljeni smo, da bi se – kakor se otrok veseli poživljajoče vode – tudi mi vsak trenutek življenja veselili prerojenja v njem, se vedno znova čudili čudovitosti njegove milosti in z njo sodelovali z vsem svojim bitjem in bivanjem. 

    Jezus je novi človek, ki želi živeti kot Božji otrok, se pravi v ljubezni; človek, ki ob soočenju z zlom sveta izbere pot ponižnosti in odgovornosti, izbere, da ne bo rešil samega sebe, temveč daroval svoje življenje za resnico in pravičnost. Biti kristjan pomeni živeti tako. Toda ta način življenja vsebuje ponovno rojstvo. To ponovno rojstvo je krst, ki ga je Kristus podaril Cerkvi, da bi prenovil ljudi za novo življenje. Povabljeni smo, da bi se spomnili svojega krsta, tega duhovnega ponovnega rojstva, ki odpira pot večnega življenja. Naj bi vsak kristjan znova odkril lepoto prerojenja od zgoraj, iz ljubezni Boga, in zaživel kot njegov pravi otrok!