Odrešenik pride k nam

   Tiste dni je Marija vstala in se v naglici odpravila v gore, v mesto na Judovem. Stopila je v Zaharijevo hišo in pozdravila Elizabeto. Ko je Elizabeta zaslišala Marijin pozdrav, se je dete veselo zganílo v njenem telesu. Elizabeta je polna Svetega Duha na ves glas vzkliknila in rekla: »Blagoslovljena ti med ženami, in blagoslovljen sad tvojega telesa! Od kod meni to, da pride k meni mati mojega Gospoda? Glej, ko je prišel glas tvojega pozdrava do mojih ušes, se je dete v mojem telesu od veselja zganílo. Blagor ji, ki je verovala, da se bo izpolnilo, kar ji je povedal Gospod!«

Lk 1,39-45

IMEJMO PONIŽNO SRCE

    Kdor se trudi, da bi dobro poznal samega sebe, zna oceniti konkreten položaj in narediti najboljše. Žal pa si večina le domišlja, da se poznajo, ker so njihova dejanja največkrat skregana s pametjo in brez srca. Koristoljubja in življenja na račun drugega je toliko, da to ni le moda, ampak način življenja, ki ga ne želijo spremeniti. Zakrknjenemu srcu tudi Bog ne more pomagati. Zato ocenimo samega sebe in se pravočasno odločimo za spremembo, ki nam bo prinesla notranji mir in pravo zadovoljstvo, že na tem svetu, v nebesih pa večno srečo. Naj nam bo zgled Marija, ki je poslušala svoje srce in je takoj vedela, da jo njena teta potrebuje. Samo kdor gleda s srcem, prepozna stisko in potrebe drugega ter se približa tako, da ne žali in ne zapoveduje, ampak pomaga tenkočutno, odpušča in sprejema. Tako lahko ljubimo, ker nas je Jezus prvi tako ljubil.

    Marija nam pomaga razumeti enega od pomembnih vidikov božične skrivnosti: božič je praznik ponižnih in osvoboditve revežev. V današnjem svetu se vedno bolj oblikujeta dva nova družbena razreda, ki nista več ista, kot smo jih poznali v preteklosti, ko so bili na eni strani gospodarji, na drugi pa proletariat. Danes je na eni strani svetovljanska družba, ki zna angleško, ki se sproščeno giblje po svetovnih letališčih, ki zna uporabljati računalnik in »srfa« po medmrežju; za te ljudi je svet že »globalna vas«; na drugi strani pa je množica tistih, ki so pravkar zapustili svojo rodno domovino in imajo zelo omejen ali posreden dostop do pomembnih družbenih komunikacijskih sredstev. To so današnji novi »mogočni« in »nizki«. Marija nam pomaga, da spet postavimo stvari na pravo mesto in da se ne damo prevarati. Govori nam, da se najgloblje vrednote pogosto skrivajo med nizkimi; da se stvari, ki najbolj vplivajo na zgodovino (kot je Jezusovo rojstvo), zgodijo sredi med njimi, ne pa na velikih svetovnih prizoriščih. Betlehem je bil med »najmanjšimi Judovimi mesti«, a se je prav v njem rodil Mesija. Veliki pisatelji, kot sta Manzoni in Dostojevski, so v svojih delih ovekovečili vrednote in zgodbe revnih ljudi. Vse to nam govori o nečem, kar je danes zelo aktualno. Naša skušnjava je namreč, da delamo prav nasprotno tistemu, kar je delal Bog: da se hote oziramo za tistim, ki je visoko, ne pa za tistim, ki je nizko; za tistim, ki mu gre dobro, in ne za tistim, ki se znajde v potrebah.

    Toda ne smemo se zadovoljiti zgolj s tem, da Bog gleda na nizke ali pa da mi sami gledamo nanje. Mi sami moramo vsaj v srcu postati majhni, ponižni. Bazilika Jezusovega rojstva v Betlehemu ima ena sama vhodna vrata in še ta so tako nizka, da ne moremo vstopiti skoznje, če se globoko ne priklonimo. Ta vrata so morala spominjati romarje, da je mogoče prodreti v skrivnost božiča le tako, da se priklonimo, da postanemo majhni. Če že ne moremo postati majhni pred Bogom, ki ga ne vidimo, postanimo majhni pred bratom in sestro, ki ju vidimo. »Posnemajte torej Boga,« nas spodbuja sv. Pavel (Ef 5,1). Posnemati to, kar je Bog storil v božiču, pomeni opustiti vsako misel, da bi si sami jemali pravico razsojati o krivici, ki se nam je zgodila; pomeni izbrisati iz srca sleherno zamero do vseh (Bog do nikogar ne goji zamere!). Ne si zavestno dovoliti nobene sovražne misli proti ljudem: ne proti najbližjim ne proti oddaljenim, ne proti malim in ne proti velikim, skratka proti nobenemu človeškemu bitju na tem svetu. Če že tega ne zmoremo čez leto, se potrudimo vsaj v tem božičnem času. Če bomo tako delali, bomo videli, koliko svetlejši bo praznik. Mir, ki so ga angeli oznanjali »ljudem na zemlji«, bo prišel tudi v naše srce. Prosimo Gospoda, da nam pri tem pomaga z obilno milostjo, da bo naše srce odprto zanj in brate.