Vsi bodo deležni zveličanja

   V petnajstem letu vladanja cesarja Tiberija, ko je bil Poncij Pilat upravitelj Judeje in Heród četrtni oblastnik Galileje, njegov brat Filip pa četrtni oblastnik Iturěje in Trahonítide ter Lizánija četrtni oblastnik Abilene in ko sta bila vélika duhovnika Hana in Kajfa, je v puščavi prišla Božja beseda Janezu, Zaharijevemu sinu. Prehodil je vso jórdansko pokrajino in oznanjal krst spreobrnjenja v odpuščanje grehov, kakor je pisano v knjigi govorov preroka Izaija: »Glas vpijočega v puščavi: Pripravite Gospodovo pot, zravnajte njegove steze! Vsaka dolina naj se napolni in vsaka gora in hrib naj se zniža. Kar je krivo, naj bo ravno in razkopana pota naj bodo gladka. In vse človeštvo bo videlo Božje odrešenje.«

Lk 3,1-6

PRIPRAVIMO SE ZA GOSPODOV PRIHOD

    V današnjem evangeliju srečamo Janeza Krstnika, ki pripravlja pot Gospodu. Takole pravi: »Glas vpijočega v puščavi: pripravite Gospodovo pot, zravnajte njegove steze!« Kako zveni to Krstnikovo naročilo v sodobni družbi? Večini nič ne pomeni, ker so pozabili, da smo brez moralne zakonodaje brez prave usmeritve, izgubljeni sredi vesolja. Konkretno življenje lahko Boga zanika, vendar dejstvo, da Boga kdo noče sprejeti, Bogu nič ne odvzame. On je. Tudi če dvomim, je bolje, da Boga sprejmem in tako svoje življenje usmerim na pot, ki je prežeta z upanjem, da nismo rojeni za smrt, ampak za večno življenje.

    Krstnikovo povabilo je namenjeno nam. Če hočemo srečati Gospoda, ki prihaja, če hočemo videti Božje odrešenje, pripravimo svoja srca. Krstnik nas želi le prebuditi iz naših utvar in sanj, da bi lahko sami od sebe odprli svoje srce Božjemu Sinu, ki prihaja. Če to seveda hočemo in želimo in se za to odločimo. Odrešenje, o katerem govori, ni samo zame, ampak je za vsakega človeka, za vse ljudi. Takšna je Božja pot.  Ta pot postane človekova pot do Boga. Omogočiti stik med ljudmi je najbolj nezmotljivo znamenje, da so premagane tudi vse ovire v odnosu med človekom in Bogom.
    Klic Janeza Krstnika je v sedanjem času izjemno aktualen. Kot da kliče mrtve, naj vstanejo iz okopov svojih grobov. Sam, v puščavi, stran od družbe. »Prevladujoče javno mnenje« ga ne zanima, njegova usmeritev in cilj je Bog in človekov odnos z njim. Ni zaposlen z mislijo, da bi vsem ugajal. Ne hrani se z jedmi drugih ljudi, ampak s kobilicami in divjim medom, s hrano izgnancev, izločenih iz družbe. Ne oblači se po tekoči modi, po tem, kar je 'hit' v Jeruzalemu. Njegovo oblačilo je iz kamelje kože. Pozna grešnost ljudi in tiste, ki se lastne grešnosti zavedajo in jo priznavajo, kliče k spreobrnjenju. Tiste pa, ki se z lastno grešnostjo nočejo soočiti, jasno in odločno kara. Imenuje jih »gadja zalega«. Ne izbira besed. Verodostojno pove resnico, naj stane, kar hoče. Takšne verodostojnosti nam še posebej moškim v družbi in Cerkvi manjka. Nimamo njegove trdnosti in pravih ciljev, ki jim je treba zares in za vsako ceno slediti. Janezovo življenje v izločenosti iz toka družbe je posledica njegovega jasnega cilja: da v tej izločenosti pokaže na Božjo utelešeno ljubezen do ljudi. Upa si biti drugačen moški, ki izstopa iz množice, ker je celosten moški. Izstopi iz množice zaradi poslanstva, zaupanega od Boga. Janez je podoba absolutno svobodnega Boga, ki je tako »božanski«, da ustvari svobodne ljudi, sposobne ljubiti.
    Ljubezen do bližnjega kaže na Božjo ljubezen do ljudi, ker je znamenje izkustva srečanja z Bogom, znamenje veselega in z vsem človeštvom solidarnega sprejemanja Jezusa, Božjega Sina. On je bil poslan, da bi spet povezal med seboj vse razpršene in razdeljene brate in sestre. Prav to razpršenost danes zelo občutimo: med odraslimi ni več zaupanja na besedo in za vsako stvar potrebujemo pisni dogovor in policiste, ki človeka prisilijo, da se ga drži. Mlade pa od znotraj ubija nihilizem, ki vsakega zapira v svoj mali svet ekstazija in nesmisla življenja. Pustimo se torej zajeti v življenje, ki ne izgine. Izravnajmo, kar je krivo, in naša razkopana pot naj spet postane gladka. Velikodušnost nam bo pomagala. Zavzemajmo se za dobro, ki gradi mostove prijateljstva in sodelovanja. V svet krivic in nasilja prinašajmo dobroto in vse se bo obrnilo na boljše.