Koledar dogotkov

Last month April 2020 Next month
M T W T F S S
week 14 1 2 3 4 5
week 15 6 7 8 9 10 11 12
week 16 13 14 15 16 17 18 19
week 17 20 21 22 23 24 25 26
week 18 27 28 29 30

Prijava

Jezus ozdravi slepega Bartimája

Prišli so v Jeriho. Ko je s svojimi učenci in s precejšnjo množico odhajal iz Jerihe, je slepi berač Bartimáj, Timájev sin, sedèl ob poti. In ko je slišal, da je to Jezus Nazarečan, je začel vpiti in govoriti: »Jezus, Davidov sin, usmili se me!« Mnogi so ga grajali, naj umolkne, on pa je še glasneje vpil: »Davidov sin, usmili se me!« Jezus je obstal in rekel: »Pokličite ga!« Poklicali so slepega in mu rekli: »Le pogum, vstani, kliče te!« Odvrgel je svoj plašč, skočil pokonci in pohitel k Jezusu. Jezus ga je vprašal: »Kaj hočeš, da ti storim?« Slepi mu je dejal: »Rabuní, da bi spregledal!« Jezus mu je rekel: »Pojdi, tvoja vera te je rešila!« Takoj je spregledal in šel po poti za njim. Mr 10,46-52

 

GOSPOD, DA BI SPREGLEDAL

   Živimo v svetu, ki se ima za naprednega, saj s svojo tehnologijo obvladuje vse in vsakogar, ki ga vzame pod drobnogled. Preko satelita je možno videti vsak kotiček na zemlji, kamere nas opazujejo in preko določenih kanalov lahko spremljamo dogajanje na raznih mestih po deželi. Sodobna tehnologija nas bombardira z milijardami informacij, ki jim le stežka sledimo. Tako nam zmanjkuje časa in posluha za Božje stvarstvo, za sočloveka in naravo, ki nam je dana. Tako ostajamo slepi za lepoto, ki nam jo Bog v svoji ljubezni daje, še bolj pa za lepoto duhovnega življenja, ki nam ga oznanja Kristus. Mnogokrat ostajamo slepi in gluhi za Božji nagovor in se ne zavedamo, da nas Bog želi ozdraviti. Bog je neskončno usmiljen. Kot se je usmilil berača Bartimaja, se želi usmiliti tudi nas. Potrebuje le naše privoljenje ali prošnjo, da se nas usmili in nas reši duhovne slepote. Duhovna slepote je hujša od telesne, saj človek ne vidi smisla svojega življenja. Človek potrebuje razsvetljenje, da bi prišel do notranjega uvida in se pravilno odločil ter sprejel Božje vodstvo.

   Prerok Jeremija (31,7-9) je prišel k Izraelovemu »ostanku« kot znanilec rešitve in prinašalec novega upanja. Kljub zablodi Izraelcev Bog ostaja zvest svoji obljubi. On je Bog za vse brez izjeme. On zbira vse, ki jih ima rad, on ne gleda na naš status. Zanj smo vsi otroci in on je naš Oče. Najbolj pri srcu so mu zavrženi, zapostavljeni, osamljeni in tisti, ki so brez pravic. Oni ga tudi najbolj cenijo, hrepenijo po njem in ga iščejo. Seveda ne smemo biti tako polni samega sebe in samozadostni, češ da ne potrebujemo odrešenika.

   Apostol Pavel nam v pismu Hebrejcem (5,1-6) razkriva vlogo duhovnika. Duhovnik je poklican od Boga, zato je Božji poslanec, ki nam razkriva Božje skrivnosti, od vekov skrite v Bogu. Mi bi sicer radi, da bi bil serviser, ki popravi, kar se je v našem duhovnem svetu zalomilo. On pa je predvsem tisti, ki nas opozarja na nepravilnosti, ki smo jih naredili in nam kaže na cilj, ki ga ne smemo izgubiti iz vida. Pomaga nam, da moremo spregledati in Boga prositi za razsvetljenje in njegovo pomoč.

   V evangeliju po Marku (10,46-52) srečamo slepega berača Bartimaja, ki prosi Jezusa, da bi spregledal. Bartimaj nam je za zgled kot človek, ki se ne naveliča »beračiti« pred Bogom, ker ve, da je samo pri Bogu prava rešitev v slehernem položaju. Da bi lahko pridobili takšno zaupanje, ni dovolj, da imamo za Boga eno uro na teden. Svojemu Odrešeniku moramo zaupati, sprejeti ga moramo za prijatelja in z njim deliti vse, vesele in žalostne trenutke. Za to potrebujemo jasen pogled svojih notranjih oči, s katerimi bomo videli velike Božje skrivnosti. Potrebujemo pa tudi očiščena notranja ušesa, da bomo slišali glas Boga, ki nam govori v tišini naše duše. Jezus jasno pove Bartimeju: »Pojdi, tvoja vera te je rešila!« Brez vere ni rešitve. Le zaupanje v Božjo previdnost in globoka vera nam odpirata pot k notranjemu ozdravljenju. Zato prosimo: »Jezus, Davidov sin, usmili se me!«

   Prosimo Gospoda za globoko vero, še posebej v tem letu vere, da bi zmogli iz srca prositi Jezusa, da se nas usmili in nam odpre tako telesne kot notranje uči in ušesa, da bi videli stisko drugega in slišali Božji glas in glas ubogih ter odprli srce za pomoč vsakomur, ki potrebuje našo pomoč.