Slepi prosi Jezusa, da bi spregledal

   Tisti čas je Jezus prišel v Jeriho. Ko je s svojimi učenci in s precejšnjo množico odhajal iz Jerihe, je slepi berač Bartimáj, Timájev sin, sedél ob poti. In ko je slišal, da je to Jezus Nazaréčan, je začel vpiti in govoriti: »Jezus, Davidov sin, usmili se me!« Mnogi so ga grajali, naj umolkne, on pa je še glasneje vpil: »Davidov sin, usmili se me!« Jezus je obstal in rekel: »Pokličite ga!« Poklicali so slepega in mu rekli: »Le pogum, vstani, kliče te!« Odvrgel je svoj plašč, skôčil pokonci in pohítel k Jezusu. Jezus ga je vprašal: »Kaj hočeš, da ti storim?« Slepi mu je dejal: »Rabuní, da bi spregledal!« Jezus mu je rekel: »Pojdi, tvoja vera te je rešila!« Takoj je spregledal in šel po poti za njim.

Mr 10,46-52

JEZUS NAS OZDRAVLJA

    Evangelij današnje nedelje nam v ospredje postavi berača slepega Bartimaja, ki v Jezusu vidi edino rešitev za svojo ozdravitev. Ko zazna, da prihaja Jezus, začne vpiti: »Jezus, Davidov sin, usmili se me!« Upal in veroval je, da ga more Jezus rešiti, zato je tudi vztrajal tako dolgo, dokler se Jezus ni ustavil in ga poklical k sebi. Mnogi so ga grajali, naj umolkne, Jezus pa je rekel: »Pokličite ga!« Množica je hotela utišati vpitje reveža, Jezus pa se je ustavil pri njem in mu prisluhnil. To je zelo aktualno sporočilo Cerkvi in svetu. Mnogi hočejo utišati glas revnih, preizkušanih, zapuščenih, invalidnih, pozabljenih. Tako kot je Jezus naročil učencem, naj pokličejo slepega berača Bartimaja, naroča danes nam kristjanom in Cerkvi: prisluhnite jim, upoštevajte jih, pomagajte jim. Tu smo v srcu poslanstva Cerkve, ki je poslana, da oznanja Božjo dobroto, usmiljenje in odpuščanje.

    Jezus je z ozdravitvijo slepega berača učencem hotel izročiti še zadnje sporočilo. Kako ga lahko izluščimo? Mi vsi smo slepi berači ob poti, ki hrepenimo po luči. Luč prihaja od Boga, Jezus je luč sveta. Dovolj je vanj verovati in iz bede naše teme klicati njegovo ime: »Davidov sin, usmili se me!« Ta vzklik ponavljamo pri vsaki maši, ko po izpovedi in obžalovanju svojih grehov, prosimo: »Gospod, usmili se, Kristus, usmili se, Gospod, usmili se!« Ne rešuje nas civilizacijski, tehnični in medicinski napredek, rešuje nas le Bog.

    Bartimaj je takoj spregledal in šel po poti za njim. Vemo, da je Jezusova pot vodila v Jeruzalem, v trpljenje in smrt. Ta zadnji stavek Markovega poročila o ozdravljenju slepega Bartimaja nam razkrije še skrito, zakramentalno ozadje dogodka. Kristjani so v času, ko je evangelist Marko pisal evangelij, krst imenovali razsvetljenje. Sveti krst je prehod iz teme k luči. Slepi Bartimaj je zato podoba vsakega izmed nas, ki smo s krstom zagledali luč. S tem smo spregledali in se tudi mi odpravili na pot z Jezusom. Z vero vanj bomo zmogli iz depresivnih globin našega zemeljskega življenja, pogumno iti naprej, proti naši lastni Golgoti in do zarje vstajenja.

    Jezus je ozdravljenemu slepemu beraču rekel: »Pojdi, tvoja vera te je rešila!« Velikokrat slišimo ljudi govoriti, da tistim, ki so doživeli čudeže, ni težko verovati. Vendar je treba čudež prepoznati, treba je gledati z duhovnimi očmi, ko vse, kar je navidezno in nepomembno, odpade in gledamo le bistvo. Čudeži se vsak dan dogajajo, a le redkim je dano, da jih vidijo. Brez beračeve vere v Jezusa, se čudež ozdravljenja ne bi zgodil. Brez hrepenenja po tem, kar je bistveno, in brez iskanja odrešenika, bomo ostali slepi in nam bodo vrata v Božje kraljestvo zaprta. Zato ne iščimo Boga, kličimo ga in se nam bo približal. Danes še posebej prosimo Gospoda, da nam odpre vrata našega srca in duha!