Božji sin je postal človek, da bi dal življenje za nas

   Tisti čas sta Zebedìjeva sinova Jakob in Janez stopila k Jezusu in mu rekla: »Učitelj, želiva, da nama storiš, kar te bova prosila.« Rekel jima je: »Kaj hočeta, da vama storim? « Rekla sta mu: »Daj nama, da bova sedela v tvoji slavi, eden na tvoji desnici in eden na tvoji levici.« Jezus jima je dejal: »Ne vesta, kaj prosita. Ali moreta piti kelih, ki ga jaz pijem, ali biti krščena s krstom, s katerim sem jaz krščen?« Rekla sta mu: »Moreva.« In Jezus jima je dejal: »Kelih, ki ga jaz pijem, bosta pila, in s krstom, s katerim sem jaz krščen, bosta krščena; dati, kdo bo sedél na moji desnici ali levici, pa ni moja stvar, ampak bo dano tistim, ki jim je to pripravljeno.«

   Ko je drugih deset to slišalo, so se začeli jeziti na Jakoba in Janeza. Jezus jih je poklical k sebi in jim rekel: »Veste, da tisti, ki veljajo za vladarje, gospodujejo nad narodi in da jim njihovi velikaši vladajo. Med vami pa naj ne bo tako, ampak kdor hoče postati velik med vami, naj bo vaš strežnik, in kdor hoče biti prvi med vami, naj bo vsem služabnik. Saj tudi Sin človekov ni prišel, da bi mu stregli, ampak da bi on stregel in dal svoje življenje v odkupnino za mnoge.«

Mr 10,35-45

VELIČINA JE V PONIŽNOSTI

    Današnji evangelij nam spregovori o problemu, ki se tiče vsakega izmed nas. Želimo biti na prvih mestih, izstopati in imeti veljavo v družbi. Zato Jakob in Janez prosita Jezusa: »Daj nama, da bova sedela v tvoji slavi, eden na tvoji desnici in eden na tvoji levici.« Kako so prva mesta privlačna, ker so na teh mestih pomembneži. Jezus pa vse obrne na glavo, saj pravi, da so najbolj pomembna zadnja mesta, torej tista, kjer se izkažeš kot služabnik. Nisi velik z zvenečimi naslovi, ampak z dejanji ljubezni, ko ne iščeš nobene koristi, ampak se samo popolnoma razdajaš. Ljudje te sicer ne bodo opazili, ker mediji ne iščejo čistih po srcu, ampak tiste, ki imajo kaj za bregom. Škandalčki so privlačni, ne pa čista ljubezen. Bogu pa ni nič skrito. Zato bodo zadnji prvi in prvi zadnji.

    Jezus sam na temo prvih mest pove o sebi: »Sin človekov ni prišel, da bi mu stregli, ampak da bi on stregel in dal življenje v od kupnino za mnoge!« Na ta način je želel povedati, kako priti do prvih mest v nebeškem kraljestvu. Prva mesta niso pripravljena za tiste, ki se delajo lepe pred ljudmi, ampak za tiste, ki se izkažejo v ljubezni. Zato je treba delati in se truditi za blagor bližnjega, saj so dobra dela najbolj pomemben steber naše vere. Vera brez del je mrtva. To nam je Jezus želel povedati, ko je rekel, da je prišel zato, da bi stregel, da bi služil. Marsikateremu duhovniku so ljudje zastavili vprašanje: »Zakaj si postal duhovnik?« Lep odgovor na to vprašanje je in ga marsikdo tudi izreče: »Da bi služil Bogu in ljudem.« Zares se lepo sliši. Mogoče se sliši celo malce prevzetno, da sebe označi za služabnika ljudem in Bogu. Pravzaprav danes ni problem, da si ljudje ne bi znali nadeti različnih nazivov, saj smo v besedah zelo sposobni in marsikaj se lepo sliši. Večkrat smo polni lepih odgovorov in besed. Žal v mnoge te fraze le naivno verjamemo, in to vedno znova. Lepe besede nas zaslepijo in ko jih sami nepremišljeno izgovarjamo, zaslepimo tudi druge ljudi.
    »Med vami pa naj ne bo tako,« pravi Jezus. Če damo na sito izključno samega sebe, kolikokrat res strežemo Drugemu? Ali se sploh zavedamo, kaj pomeni služiti ali streči? »Zakaj tudi Sin človekov ni prišel, da bi mu stregli, ampak da bi on stregel in dal svoje življenje v odkupnino za mnoge.« Zelo hitro se nam lahko prikradejo izgovori: da posvetimo drugim veliko časa, da poslušamo druge in da smo jim na voljo. Vse to bi lahko imenovali izgovore, ko nam pred oči stopi Jezusov zgled, ko umiva noge učencem ali ko stoji ob postelji hromega in ga prime za roko. Upokojeni milanski kardinal Carlo Maria Martini – umrl je pred šestimi leti - je enkrat na teden hodil na obisk k starejšemu človeku in mu počistil stanovanje; pa to ni bila edina pot služenja, s katero je pričeval. Njegove besede o služenju in delu med ubogimi so bile podkrepljene z osebnim zgledom.
    Manjka nam konkretnosti naše vere. Služenja. Kot da ne znamo odpreti oči in videti okoli sebe, kaj lahko storimo drugače, kaj lahko storimo več, preprosto zato, ker lahko, in ne zato, ker nam nihče ni tega naročil. Jezus nam ne naroča, kaj naj storimo, ampak postavlja v ospredje samega sebe, svojo držo in dejanja. Če smo se odločili, da ga bomo posnemali, potem je prav, da se tega učimo vedno znova. Zakaj sem postal kristjan? Da bi stregel tebi, sestra, in tebi, brat. Da bi slišal, kje si in kaj potrebuješ v tem trenutku. Da sem konkreten v dejanju in ne samo v besedi. Pri tem naj nam pomaga Božja milost, da bomo mogli odpreti srca za pomoč ljudem v stiski in potrebi.