Če Jezus kliče, se moramo vsemu odreči
Ko se je tisti čas Jezus odpravljal na pot, je nekdo pritekel, padel pred njim na kolena in ga vprašal: »Dobri učitelj, kaj naj storim, da bom deležen večnega življenja?« Jezus mu je odvrnil: »Kaj mi praviš, da sem dober?! Nihče ni dober razen enega, Boga! Zapovedi poznaš: Ne ubijaj! Ne prešuštvuj! Ne kradi! Ne pričaj po krivem! Ne goljufaj! Spoštuj očeta in mater!« Rekel mu je: »Učitelj, vse to sem izpolnjeval že od svoje mladosti. « Jezus se je ozrl vanj, ga vzljubil in mu dejal: »Eno ti manjka: pojdi, prodaj, kar imaš, in daj ubogim, in imel boš zaklad v nebesih; nato pridi in hôdi za menoj!« Ta beseda ga je potrla in je žalosten odšel; imel je namreč veliko premoženje.
Tedaj se je Jezus ozrl okrog in rekel svojim učencem: »Kako težko bodo tisti, ki imajo premoženje, prišli v Božje kraljestvo!« Učenci so se čudili njegovim besedam. In Jezus je vnovič spregovóril: »Otroci, kako težko je priti v Božje kraljestvo! Laže gre kamela skozi šivankino uho, kakor pride bogataš v Božje kraljestvo.« Ti pa so še bolj strmeli in govorili med seboj: »Kdo se potem more rešiti?« Jezus se je ozrl vanje in rekel: »Pri ljudeh je to nemogoče, ne pa pri Bogu, kajti pri Bogu je vse mogoče.«
Peter pa mu je začel govoriti: »Glej, mi smo vse zapustili in šli za teboj.« Jezus je rekel: »Resnično, povem vam: Nikogar ni, ki bi zaradi mene in zaradi evangelija zapústil hišo ali brate ali sestre ali mater ali očeta ali otroke ali njive in ne bi zdaj, v tem času, skupaj s preganjanji, prejel stokrat toliko hiš, bratov, sester, mater, otrok in njiv, v prihodnjem veku pa večno življenje.«
Mr 10,17-30
NENAVEZANOST NA MATERIALNO
Vsi se imamo za dobre, poštene in zgledne, Jezus pa pravi: »Nihče ni dober razen enega, Boga!« Odgovor nas preseneti, a moramo priznati, da je le v popolnem bitju, v Bogu čista dobrota. Pri ljudeh je vedno velika mera preračunljivosti. Zato potrebujemo zapovedi, ki so nam dane kot smernice, kako izboljšati svoje življenje in se vedno bolj bližati idealu, popolni dobroti in ljubezni. Jezus je naš ideal. Ko nam je hudo, se obrnimo nanj in ga prosimo za pomoč.
»Dobri učitelj, kaj naj storim, da bom deležen večnega življenja?« je Jezusa spraševal bogati mladenič. Jezus mu je najprej našteval zapovedi. Ko je dobil pozitiven odgovor, je bogataša opozoril na velikodušnost. Vse kar si in kar imaš, je treba deliti, sicer ne bomo popolnoma zadovoljni. Bogati mladenič ni zadovoljen s svojim bogastvom in življenjem. Nobenega pravega veselja nima. Zato pride k Jezusu. Vendar mu med dobrinami, na katere je navezano njegovo srce, nikakor ne uspe razločiti Dobrega. Večno življenje, kakor si ga predstavlja mladenič, je zelo drugačno od tistega, kar bi mu Jezus rad podaril in kar imenuje »priti v Božje kraljestvo.«
Nekaj je delati dobro, nekaj popolnoma drugega pa je dojeti sad tega dobrega delovanja. Naša drama, drama vernih ljudi, je prav v tem, da morda delamo dobro, nikakor pa ne pridemo do tega, da bi okušali njegove sadove. Jezus pa si želi imeti tesne, zaupne prijatelje, ki z njim delijo njegove skrivnosti. To je tudi pravi sad vseh zapovedi. Zaradi tega Jezus povabi bogatega mladeniča, naj proda vse, kar ima, ter pride in hodi za njim. Poudarek ni na tem, naj vse pusti, ampak na tem, naj pride in hodi za Jezusom. Jezusa je namreč Oče poslal in ga je vesel. V njem tudi mi lahko okušamo blagoslov Božjega veselja nad nami. Če nismo z Jezusom, ne bomo nikdar dosegli sadov svojega prizadevanja. Če smo z Jezusom, potem nam je modrost dana. On nas uvede v Božje kraljestvo. On nas uvede v zaupen odnos z Bogom, ki zadovolji hrepenenje našega srca in ga napolni z veseljem.
Če je nam vstopiti v Božjo skrivnost nemogoče, pa to ni nemogoče Bogu, ki nas je tako ljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi bili v njem tudi mi deležni Božjega veselja. Če to zares upoštevamo, laže razumemo, zakaj je Jezus žalosten, ker bogati mladenič odide. S tem je namreč zavrnil veselje, ki ga je zaslutil in se mu je potem odrekel. Posledica njegove odločitve bo naslednja: zapovedi, ki jih bo izpolnjeval, zanj ne bodo nikdar razlog za domačnost z Bogom in mu ne bodo mogle prinesti srčnega veselja. Zaradi tega tudi ne more vstopiti v Božje kraljestvo. Kaj pa si mi želimo? Če se prepoznamo v bogatem mladeniču in Jezusa prosimo, naj nas osvobodi, potem se bo zgodilo, kar se nam zdi nemogoče.
Naj zaključim z mislijo cerkvenega očeta Sv. Klemena Aleksandrijskega, ki takole razlaga: »Prilika poučuje bogate, da ne smejo zveličanja pustiti ob strani, kakor da so že obsojeni, niti da morajo vreči bogastvo v morje ali ga obsoditi kot zahrbtnega in sovražnega življenju, ampak da se morajo naučiti kako uporabljati bogastvo in tako doseči življenje.«