Kar je Bog združil, naj človek ne loči

   Tisti čas so pristopili farizeji, in da bi Jezusa preizkušali, so ga vprašali: »Ali je dovoljeno možu odsloviti ženo?« Odgovóril jim je: »Kaj vam je naróčil Mojzes?« Rekli so: »Mojzes je dovôlil napisati ločitveni list in jo odsloviti.« Jezus pa jim je rekel: »Zaradi vaše trdosrčnosti vam je napisal to zapoved, na začetku stvarjenja pa ju je Bog ustvaril kot moža in ženo. Zaradi tega bo mož zapústil očeta in mater in se pridrúžil svoji ženi in bosta oba eno telo. Tako nista več dva, ampak eno telo. Kar je torej Bog združil, tega naj človek ne ločuje!« Ko so bili v hiši, so ga učenci spet spraševali o tem. In govóril jim je: »Kdor se loči od svoje žene in se oženi z drugo, prešuštvuje z njo; in če se ona loči od svojega moža in se omoži z drugim, prešuštvuje.«

   Prinašali so mu otroke, da bi se jih dotaknil, učenci pa so prinašalce grajali. Ko je Jezus to videl, je postal nejevoljen in jim je rekel: »Pustite otroke, naj prihajajo k meni, in ne branite jim, kajti takšnih je Božje kraljestvo. Resnično, povem vam: Kdor ne sprejme Božjega kraljestva kakor otrok, nikakor ne pride vanj.« In objemal jih je, polagal nanje roke in jih blagoslavljal.

Mr 10,2-16

DRUŽINA JE DRAGOCEN BISER

    Jezus nam v današnjem evangeliju spregovori o pomembnosti družine. Družina je bila vedno na udaru, danes pa jo imajo mnogi za skupnost, ki nima več pravice za svoj obstoj. Družina so mož, žena in otrok. Takšne so naravne danosti, ki jih ni mogoče spreminjati in jih prilagajati trenutnim potrebam. Na žalost je v današnjem času veliko poskusov, da bi družino razvrednotili, jo preoblikovali v nekakšne drugačne skupnosti in svobodna partnerstva. Zvestoba mora ostati vrednota tudi danes. Jezusovo svarilo je jasno: »Kdor se loči od svoje žene in se oženi z drugo, prešuštvuje!« Danes kar nekoliko manjka te odgovornosti in ljudje najdejo razne izgovore, da gredo narazen in si poiščejo drugega partnerja. Tudi v Mojzesovih časih je bilo tako, zato je pod določenimi pogoji dovolil razvezo zakona. Jezus jasno pove zakaj: »Zaradi vaše trdosrčnosti.« »Na začetku stvarjenja ju je Bog ustvaril kot moža in ženo!« je Jezus odgovoril tistim, ki so ga spraševali za razloge, kdaj se lahko mož loči od žene. Mož in žena se med seboj dopolnjujeta in samo skupaj ustvarjata prave pogoje za zdravo družino. Idealne družine ni, zato je treba potrpeti drug z drugim in ne obupati.

    Jezus je jasen: »Kar je torej Bog združil, tega naj človek ne ločuje!« Ko se je začela oblikovati zakonska skupnost, ki temelji na zvestobi in nerazvezljivosti zakona, je prišlo tudi nekaj težav. Vseskozi je človek iskal možnosti razveze. To je sicer možnost in včasih nujen in edini izhod iz težkih in bolečih razmer v zakonu. Težava se pojavi, ko človek najde ali poišče novega partnerja. V današnji družbi je to nekaj sprejemljivega in normalnega. Za krščanstvo in kristjana pa to ni tako preprosto in samo po sebi umevno. Kar je Bog združil, je za vedno potrjeno. Tudi v Jezusovem času je bil to problem, sicer bi ga o tem ne skušali in spraševali. Jezus je jasen in odločno pove, kaj pomeni zakonska nezvestoba. Nobenega ne bomo in nočemo kriviti, ampak smo lahko kvečjemu z moškim ali žensko solidarni, saj mnogi doživljajo težko kalvarijo, ki jih zaznamuje za vse življenje. Trpijo in posledice nosijo tudi potomci, ki so popolnoma nedolžni.

    Svoje delo Cerkev v pastorali usmerja v preventivo. Ta se začne že v družini, kjer se člani vadijo in krepijo v potrpežljivosti, odpuščanju in kjer težave in napetosti rešujejo z odkritim pogovorom. Tako se krepi zakonska skupnost in se otroci učijo prav živeti ne le v družini, temveč tudi v širši skupnosti. Ne pozabimo, da pečat družine nosimo s seboj in ga povsod razodevamo. Pri tem pa je kristjanom potrebna tudi Božja pomoč. Osebna in skupna molitev, obhajanje družinskega in župnijskega bogoslužja, predvsem ob praznikih, je temeljnega pomena za preživetje zakonske in družinske skupnosti. Nujno je tudi zakramentalno življenje, posebej sprava in evharistija. V težavah so nam v veliko pomoč pravi in iskreni prijatelji pa tudi razne službe in ustanove. Tudi trdne in srečne družine so upanje za prihodnost našega naroda. Zato prosimo Gospoda za blagoslov in moč, ki jo potrebujemo za odgovorno in zgledno življenje. Mlade pa posebej podprimo, da se temeljito pripravijo za svoje bodoče družinsko življenje.