Sprejemajmo vse, ki niso proti nam

   Tisti čas je Janez rekel Jezusu: »Učitelj, nekoga smo videli, da je v tvojem imenu izganjal hude duhove, in smo mu branili, ker ni hodil za nami.« Jezus pa je rekel: »Ne branite mu! Nihče namreč ne more storiti mogočnega dela v mojem imenu in takoj grdo govoriti o meni. Kdor ni proti nam, je za nas. Kdor vam da piti kozarec vode zaradi imena, ker ste Kristusovi – resnično, povem vam – zagotovo ne bo izgubil svojega plačila. Kdor pohujša enega od teh malih, ki verujejo vame, bi bilo bolje zanj, da bi mu obesili mlinski kamen na vrat in ga vrgli v morje.

   Če te tvoja roka pohujšuje, jo odsekaj! Bolje je zate, da prideš pohabljen v življenje, kakor da bi imel obe roki, pa bi prišel v peklensko dolino, v neugasljivi ogenj. Če te tvoja noga pohujšuje, jo odsekaj! Bolje je zate, da prideš hrom v življenje, kakor da bi imel obe nogi, pa bi bil vržen v peklensko dolino. Če te tvoje oko pohujšuje, ga iztakni! Bolje je zate, da prideš z enim očesom v Božje kraljestvo, kakor da bi imel obe očesi, pa bi bil vržen v peklensko dolino, kjer njihov črv ne umre in njihov ogenj ne ugasne.«

Mr 9,38-43.45.47-48

POHUJŠANJE

    Globalni svet, v katerem živimo, je mešanica različnih kultur in tradicij. Malo večje mesto je dobesedno svet v malem in je zato za sožitje potrebna velika strpnost. Ni vse zlato, kar se sveti, in zato ni vse, kar nam ponujajo, tudi dobro. Za večino je pomemben zaslužek in pri kopičenju dobička ne razmišljajo o moralnosti svojih dejanj. Takšna miselnost je tudi pri mnogih, ki pravijo, da so kristjani. Zato je vsem, ki imamo Jezusa za svojega odrešenika, namenjeno svarilo današnjega evangelija: »Kdor pohujša enega teh malih, ki verujejo vame, bi bilo bolje zanj, da bi mu obesili mlinski kamen na vrat in ga vrgli v morje.«

    Kako lahko pohujšamo otroke? S čim? Na prvi pogled se zdi, da zelo težko; a Božja beseda ne da miru in vrta v človeka. Najprej si moramo razjasniti besedo pohujšanje. Kam usmerja našo prvo misel? Pogosto moramo priznati, da v odnos do telesa in spolnosti. Pohujšanje se ne dogaja samo na omenjenem področju, se ga pa zelo dotika. V  krščanskem okolju pomeni pohujšanje, ko s svojim vedenjem in ravnanjem povzročimo, da človek izgubi dobre lastnosti, zlasti v moralnem pogledu. Sedaj nam je že bolj jasno, da lahko zelo hitro in celo nehote z besedo ali dejanjem prebudimo pohujšanje, morda celo zgražanje.

    Naj to podkrepimo z primeri. Zgodilo se je pri verouku, da je zelo prijetna in prijazna deklica med pripovedovanjem izrekla zelo grdo besedo. Osupla sošolka jo je ustavila z besedami: »Ti pa grdo govoriš. Ti preklinjaš.« Tako se je katehistinja znašla med dvema ognjema. Besede, ki jo je izrekla, ni smela ponoviti, deklica pa očitno sploh ni vedela, da se je izrazila neprimerno. Kako rešiti primer, da otrok ne pohujša? Katero besedo naj uporabi? Sveti Duh ji je dal razsvetljenje in ji pomagal rešiti nastalo situacijo; priznati pa mora, da ni vedno lahko. Drugi zanimiv primer je mamica, ki je vprašala katehistinjo ali pri verouku pove, da ni Miklavža. »Naravnost nikoli,« ji odvrne, »otroke pustim v svetu, ki ga imajo, ki ga gradijo s svojo družino.« »Dobro, drugače bi vas prosila, da ne posegate tako kruto v otroški svet, kot so to storili pri verouku mojega nečaka. Kar naravnost so povedali, da Miklavža ni, da darilo prinesejo starši. Veste, ne bi prenesla takšnega nasilja in pohujšanja.« Bridka izkušnja za otroke in morda tudi za tistega, ki se mu je zareklo. Imejmo še večjo rahločutnost do otroških sanj. Prosimo milostljivega Boga, da otrok ne bi nikoli ranili.

    Jezus je do pohujšanja še bolj neizprosen. »Če te tvoje oko pohujšuje, ga iztakni!« nam predlaga. Naše oči so zelo poželjive, zato jih je treba imeti na vajetih. Prednost je treba dajati notranjim očem in gledati s srcem. Čuteče srce navadno ne išče koristi, ampak deli dobroto brez preračunavanja. Pohujšamo nekoga, če zaradi nas postane slabši človek, kot je bil prej. Če pa malemu človeku vzamemo vero, je to delo Satana, ki po Jezusovih besedah zasluži zavrnitev brez usmiljenja. Pač zato, ker je izguba vere razrušenje najglobljih temeljev življenja, ki so potrebni za dosego večnega zveličanja. Zato prosimo Gospoda, da bi nas varoval vsakovrstnega pohujšanja in utrdil našo vero, ki nam kaže pravo pot v Božje kraljestvo.