Ne nadomeščajmo Božjih zapovedi s človeškimi določili

   Tisti čas so se okrog njega zbrali farizeji in nekateri pismouki, ki so prišli iz Jeruzalema, in videli so, da nekaj njegovih učencev jé z obredno nečistimi, to je z neumitimi rokami. Farizeji in vsi Judje se namreč držijo izročila prednikov in ne jedo, če si prej skrbno ne umijejo rok. Tudi ničesar s trga ne jedo, če se prej ne umijejo. In še mnogo drugega se držijo po izročilu: umivajo kozarce, vrče in bakrene lonce. Zato so ga farizeji in pismouki vprašali: »Zakaj se tvoji učenci ne ravnajo po izročilu prednikov, ampak jedo kar z nečistimi rokami?« Odgovóril jim je: »Prerok Izaíja je dobro prerokoval o vas hinavcih, kakor je pisano: ›To ljudstvo me časti z ustnicami, a njihovo srce je daleč od mene. Toda zaman mi izkazujejo čast, ker učijo človeški nauk in zapovedi.‹ Božjo zapoved opuščate in se držite človeškega izročila.« In spet je poklical k sebi množico in ji govóril: »Poslušajte me vsi in doumite! Nič ni zunaj človeka, kar bi ga moglo omadeževati, če pride vanj, ampak ga omadežuje to, kar pride iz človeka. Od znotraj namreč, iz človekovega srca, prihajajo hudobne misli, nečistovanja, tatvine, umori, prešuštva, pohlepi, hudobije, zvijača, razuzdánost, nevoščljivost, bogokletje, napuh, nespamet. Vse te hudobije prihajajo od znotraj in omadežujejo človeka.«

Mr 7,1-8.14-15.21-23

POGLOBIMO SVOJO VERO

    V današnjem evangeliju beremo o tem, kako se pismouki spotikajo nad nekaterimi Jezusovimi učenci, ker ne spoštujejo tradicije in jedo kar z neumitimi rokami. Takole godrnjajo: »Zakaj se tvoji učenci ne ravnajo po izročilu prednikov, ampak jedo kar z nečistimi rokami.« Izročilo starih oziroma tradicija je pomembna, ker je povezana z določenimi navadami posameznega naroda. Določen narod je brez duše, če ne upošteva tradicije. Vendar se ne smemo držati pravil kakor pijanec plota. Določena tradicija je povezana s konkretnim obdobjem in danes morda nima več pomena. Hkrati se moramo prilagajati na nove razmere in novosti dobro povezati s starimi navadami. Kaj to pomeni na duhovnem področju? Novi časi prinašajo nove zahteve, zato je treba tudi duhovnost prilagoditi drugačnemu življenjskemu ritmu. Bolj konkretno: tudi sodobna mladina išče smisel življenja, a na drugačen način, kot je bilo to pred petdesetimi leti. Zato prosimo Gospoda, naj nam pomaga, da bomo sočutni in odprti za drugačen stil življenja.   

    To ljudstvo me časti z ustnicami, a njihovo srce je daleč od mene. Jezus jim je odgovoril z navedkom iz preroka Izaija. »Božjo zapoved opuščate in se držite človeškega izročila!« Naravnost in brez olepšav jih je poimenoval hinavce. Iz njegovega odgovora ne izvemo, kaj je Božja zapoved in kaj človeško izročilo. Iz sobesedila pa lahko ugotovimo, da je obred zaradi obreda, verski predpis zaradi predpisa samo človeško izročilo, če zraven ni nagnjenja srca. Božja zapoved pa predpostavlja čistost srca. Le-ta pa se začne s spoštovanjem drugega in drugačnega, z držo razumevanja in usmiljenja. Jezus kliče male, obrobne, izločene, drugačne. Prišel je oznanjat širino in globino usmiljenega Božjega srca. Po osnovni usmeritvi je v nasprotju s tistimi, ki zagovarjajo ločenost čistih in nečistih. Kdor tako kot farizeji ločuje vredne in nevredne - in to v imenu Boga samega - časti Vsemogočnega z ustnicami, a njegovo srce je daleč od njega.

    Nič ni zunaj človeka, kar bi ga moglo omadeževati, ampak ga omadežuje to, kar pride iz človeka. Jezus s tem razglasi vse jedi za čiste. Obenem pokaže izvor slabega. »Od znotraj, iz človekovega srca, prihajajo hudobne misli, nečistovanja, tatvine, umori, prešuštva, pohlepi, hudobije ...« Tu naletimo na edini katalog človekovih slabih nagnjenj in grehov, ki jih navaja Jezus. Dvanajst jih je: prvih šest je navedenih v množinski obliki, drugih šest v ednini: »Zvijača, razuzdanost, nevoščljivost, bogokletje, napuh, nespamet.« Teh dvanajst peg človekovega srca je izvor peklenskega kroga, v katerega se človek lahko zapre. Vse združuje skupni imenovalec: pomanjkanje ljubezni do bližnjega, drugega in drugačnega. S tem evangelist Marko mojstrsko sklene polemiko med farizeji in Jezusom. Ločevanje med čistimi in nečistimi, vrednimi in nevrednimi je zunaj dometa odrešenjske Božje ljubezni. Bog sam je v svojem Sinu Jezusu Kristusu prišel med nas, nečiste, ljudi z dvanajstimi pegami srca, da bi naša srca očistil s čisto vodo in krvjo zastonjske Božje ljubezni in jih tako oplemenitil z utripom Božjega srca, srca Ljubezni, Dobrote in Usmiljenja.

    Tudi apostol Jakob v svojem pismu svari pred nevarnostjo zlagane vernosti. Kristjanom piše: »Postanite uresničevalci Besede in ne le poslušalci, ki sami sebe varajo.« Prosimo Gospoda in našo nebeško mater Marijo, naj nam pomaga poslušati z odprtim in iskrenim srcem Božjo Besedo, da bo vsak dan usmerjala naše misli, naše izbire ter naše delovanje.