Jezus nam daje sebe v hrano

   Tisti čas je Jezus rekel množicam: »Jaz sem živi kruh, ki sem prišel iz nebes. Če kdo jé od tega kruha, bo žível vekomaj. Kruh pa, ki ga bom dal jaz, je moje meso za življenje sveta.« Judje so se tedaj med seboj prepirali in govorili: »Kako nam more ta dati svoje meso jesti?« Jezus jim je tedaj rekel: »Resnično, resnično, povem vam: Če ne jeste mesa Sina človekovega in ne pijete njegove krvi, nimate življenja v sebi. Kdor jé moje meso in pije mojo kri, ima večno življenje in jaz ga bom obúdil poslednji dan. Kajti moje meso je resnična jed in moja kri resnična pijača. Kdor jé moje meso in pije mojo kri, ostaja v meni in jaz v njem. Kakor je mene poslal žívi Oče in jaz živim po Očetu, tako bo tudi tisti, ki mene uživa, žível po meni. To je kruh, ki je prišel iz nebes, ne tak, kakršnega so jedli vaši očetje in so pomrli: kdor jé ta kruh, bo žível vekomaj.«

Jn 6,51-58

OKLENIMO SE JEZUSA

    Ljudje so vedno čutili, da je človekovo življenje kratko, da je ločitev s tega sveta prehitra, zato so iskali eliksir ali čarobni napitek, ki bi jih naredil večno mlade. To je tudi večni sen medicine, ki ima za osnovni cilj, kako poskrbeti za brezhibno zdravje in narediti človeka nesmrtnega. Jezus je na to človekovo hrepenenje odgovoril z govorom o kruhu, ki nasiti za vedno: »Jaz sem živi kruh, ki sem prišel iz nebes. Če kdo je od tega kruha, bo živel vekomaj.« Kako lahko v polnosti izkoristimo dar, ki nam ga Jezus naklanja? Z doslednim spoštovanjem Božje zakonodaje, ko z iskreno ljubeznijo rešujemo spore in vse, kar je proti dostojnemu, človeka vrednemu življenju. Zato je prav, da se zavedamo, da smo grešni, se pokesamo in iščemo svojo polnost v edinem popolnem človeku, našem odrešeniku Jezusu Kristusu. On nam daje vedno nove možnosti, da se vrnemo v njegov objem in začnemo novo življenje. Da pa nam je lažje, nas krepi s hrano večnosti, s kruhom življenja. Kdor se hrani s kruhom življenja, dobi pravo moč, da je močan v preizkušnjah in vztraja na začrtani poti proti končnemu cilju, večnemu življenju.

    Odlomek o uživanju Jezusovega mesa in krvi, ki sta dana za življenje sveta, je pomemben za našo vero. Rdeča nit Janezovega evangelija je brezpogojna vera v Jezusa, ki je obljubljeni Odrešenik, Mesija, Sin človekov in Očetov maziljenec. Vse je po njem nastalo, nam pravi četrti evangelist že na prvi strani svojega evangelija. Med svoje je prišel, vendar ga niso sprejeli. Sprejeli so ga tisti, ki so znali gledati od znotraj, z očmi vere. Osrednje vprašanje je verovati ali ne verovati v Jezusovo navzočnost v sveti evharistiji. Uživanje posvečenega Kruha in Vina, podobi Jezusovega telesa in krvi, nam zagotavlja duhovno preživetje: »Kdor jé moje meso in pije mojo kri, ima večno življenje in jaz ga bom obudil poslednji dan.« 
    Evangelist Janez je bil odprt, širok, dialoški, globinski in medkulturni genij duha. Iz Jezusovega srca, na katerem je slonel v trenutkih zadnje večerje in Jezusove duhovne oporoke, se ni mogel naučiti netolerantnosti, pristranskosti, kaj šele rasizma. V družbo Jezusovih prijateljev, ki živijo iz njega in se z njim hranijo, vabi tudi nas: Tebe, ki si morda duhovnik, vabi, da stopaš po sledeh Nikodema; tebe, ki si morda tak ali taka, kot je bila Samarijanka, vabi, da spregledaš vseh svojih sedem glavnih grehov in se greš odžejat z besedami večnega življenja; tebe, če si tak kot kraljevi uradnik, neki pomembnež v družbi in v svetu, vabi, da greš na pot in poiščeš Jezusa, da vanj veruješ in da s tem preživiš ti, ne pa tvoja kariera, tvoja slava ali denar. »Kakor je mene poslal živi Oče in jaz živim po Očetu, tako bo tudi tisti, ki mene je, živel po meni.« Hvala Ti, Jezus, da nas hraniš s kruhom življenja. Da vsako evhatistično daritev spreminjaš v svatbo v galilejski Kani, kjer smo deležni največjega daru Najvišjega, tvojega in našega Očeta, ki je svet tako ljubil, da nam je dal Tebe, edinorojenega Božjega Sina, da bi se nihče, kdor vate veruje, ne pogubil, ampak bi imel večno življenje.