Jezus hrani našo vero

   Ko je tisti čas množica videla, da tam ni ne Jezusa ne njegovih učencev, so sami stopili v čolne, odpluli v Kafarnáum in iskali Jezusa. Ko so ga našli na drugi strani jezera, so mu rekli: »Učitelj, kdaj si prišel sem?« Jezus jim je odgovóril in rekel: »Resnično, resnično, povem vam: Ne iščete me zato, ker ste videli znamenja, ampak ker ste jedli kruh in se nasitili. Ne delajte za jed, ki mine, temveč za jed, ki ostane za večno življenje in vam jo bo dal Sin človekov; tega je namreč potrdil Oče, Bog.« Tedaj so mu rekli: »Kaj naj storimo, da bomo delali Božja dela?« Jezus je odgovóril in jim dejal: »Božje delo je to, da verujete v tistega, ki ga je on poslal.« Rekli so mu: »Kakšno znamenje boš torej storil, da bomo videli in ti verjeli? Kaj boš napravil? Naši očetje so jedli mano v puščavi, kakor je pisano: ›Kruh iz nebes jim je dal jesti.‹« Jezus jim je dejal: »Resnično, resnično, povem vam: Ni vam Mojzes dal kruha iz nebes, ampak moj Oče vam daje resnični kruh iz nebes. Božji kruh je namreč tisti, ki prihaja iz nebes in daje svetu življenje.« Tedaj so mu rekli: »Gospod, vselej nam daj tega kruha!« Jezus jim je dejal: »Jaz sem kruh življenja. Kdor pride k meni, gotovo ne bo lačen, in kdor vame veruje, gotovo nikoli ne bo žejen.«

Jn 6,24-35

KRUH ŽIVLJENJA

    Množico ljudi je čudež pomnožitve kruha tako prevzel, da so ga naslednji dan ponovno iskali. Jezus jim je rekel: »Ne delajte za jed, ki mine, temveč za jed, ki ostane za večno življenje in vam jo bo dal Sin človekov.« Sprejeti Jezusa za Boga in odrešenika je za mnoge težko. Zakaj? Ker so polni samih sebe in so prepričani, da Boga ne potrebujejo. Ko jih zadene kakšen usoden udarec, takrat pa se jim podere vse, na čemer so gradili. Sodobnik ne zna biti ponižen, kar je pogoj za pravo srečo in zadovoljstvo. Pogosto nas naš napuh in samovšečnost oddaljujeta od sočloveka in od Boga. Kakor Jezusovi sodobniki si tudi mi želimo senzacij, želimo si videti nekaj velikega, biti del tega. Ljudje obožujejo zmagovalce na športnih prireditvah. Zadnji denar so pripravljeni žrtvovati, da bi bili del tega velikega spektakla, evforije, ki se prenese na velik del prebivalstva. Človek si je vedno želel »kruha in iger«. Toda oboje daje le kratkoročne rezultate.

    V novi zavezi nas Kristus vabi, da hodimo skozi življenje v moči evharističnega kruha, ki je On sam in ob Njem bomo vedno siti in varni. Vedno se vprašajmo, od česa živimo in s čim hranimo svoje srce. Marsikdo si nasiti srce z različnimi novicami in dogodki, ki človeka v resnici puščajo praznega. Močno je opozorilo iz današnjega evangeljskega odlomka, da naj ne »delamo za jed, ki mine, temveč za jed, ki ostane za večno življenje«.

    »Jaz sem kruh življenja. Kdor pride k meni, gotovo ne bo lačen in kdor vame veruje, gotovo nikoli ne bo žejen.« S to trditvijo, ki jo evangelist Janez položi v Jezusova usta, smo v srcu krščanskega oznanila, »na drugem bregu jezera«, daleč od psihologije množic in dometa človekovega razuma. Jezus je Bog in človek. V kratkem obrne nase dva svetopisemska mesijanska naslova: Sin človekov in Poslani od Očeta, »nanj je vtisnil pečat Oče, Bog«. Ta pečat je polnopravno pooblastilo, da resnično govori v imenu Boga, da je on sam Božja Beseda, ki hrani človeka in vse človeštvo. Globinski teolog in mistik evangelist Janez to podkrepi še s primerjavo med Mojzesom in Jezusom: »Ni vam Mojzes dal kruha iz nebes, ampak moj Oče vam daje resnični kruh iz nebes. Božji kruh je namreč tisti, ki prihaja iz nebes in daje svetu življenje.« Božji kruh prihaja iz nebes in daje svetu pravo življenje. Prav to je temelj našega življenja. Naj bo naše življenje prežeto s tem Kruhom in postanimo novi ljudje, sposobni za življenje iz Ljubezni in za ljubezen do Boga in bližnjega. Za to držo, ki je dar od zgoraj, je potrebno odložiti starega človeka, ki je poln samega sebe, grešnosti, nezaupanja v Boga in v Božjo previdnost.

    S poslušalci Jezusovega govora o kruhu življenja vzkliknimo tudi mi: »Gospod, vselej nam daj tega kruha!« Z žejno Samarijanko ob vodnjaku pa: »Daj nam piti od vode, ki nam jo ti daješ iz izvirov, ki tečejo v večno življenje!« Naj bo počitniški čas priložnost, da odkrijemo Boga na nov, morda globlji način.