Ko se je odpravljal na pot, je nekdo pritekel, padel pred njim na kolena in ga vprašal: »Dobri učitelj, kaj naj storim, da bom deležen večnega življenja?« Jezus mu je odvrnil: »Kaj mi praviš, da sem dober?! Nihče ni dober razen enega, Boga! Zapovedi poznaš: Ne ubijaj! Ne prešuštvuj! Ne kradi! Ne pričaj po krivem! Ne goljufaj! Spoštuj očeta in mater!« Rekel mu je: »Učitelj, vse to sem izpolnjeval že od svoje mladosti.« Jezus se je ozrl vanj, ga vzljubil in mu dejal: »Eno ti manjka: pojdi, prodaj, kar imaš, in daj ubogim, in imel boš zaklad v nebesih; nato pridi in hôdi za menoj!« Ta beseda ga je potrla in je žalosten odšel; imel je namreč veliko premoženje.

Tedaj se je Jezus ozrl okrog in rekel svojim učencem: »Kako težko bodo tisti, ki imajo premoženje, prišli v Božje kraljestvo!« Učenci so se čudili njegovim besedam. In Jezus je vnovič spregovoril: »Otroci, kako težko je priti v Božje kraljestvo! Laže gre kamela skozi šivankino uho, kakor bogataš pride v Božje kraljestvo.« Ti pa so še bolj strmeli in govorili med seboj: »Kdo se potem more rešiti?« Jezus se je ozrl vanje in rekel: »Pri ljudeh je to nemogoče, ne pa pri Bogu, kajti pri Bogu je vse mogoče.« Peter pa mu je začel govoriti: »Glej, mi smo vse zapustili in šli za teboj.« Jezus je rekel: »Resnično, povem vam: Nikogar ni, ki bi zaradi mene in zaradi evangelija zapustil hišo ali brate ali sestre ali mater ali očeta ali otroke ali njive in ne bi zdaj, v tem času, skupaj s preganjanji, prejel stokrat toliko hiš, bratov, sester, mater, otrok in njiv, v prihodnjem veku pa večno življenje.

Mr 10,17-30

MODROST IN BOGASTVO 

   Božja beseda današnje nedelje nam v ospredje postavi na eni strani modrost in na drugi bogastvo. Ali imata ti dve lastnosti kaj skupnega? Verjetno si vsakdo želi imeti oboje. To lahko imamo samo, če prevladuje modrost. Žal današnji človek hrepeni po tem, da bi čim več imel. V iskanju materialnih dobrin je izgubil najbolj dragoceno – modrost – zato se brezglavo trudi, da bi čim več nagrabil. Ni mu dovolj, da ima nujno potrebne dobrine za človeka vredno življenje, ampak hrepeni po prestižu, s pomočjo katerega se čuti bolj pomembnega. Toda bogastvo samo po sebi ne prinaša sreče. Iskati moramo nekaj globljega, česar ne more uničiti nobena recesija in nobena katastrofa. To daje edino Gospod. On je temelj vsega, tudi prave modrosti. Od nas je odvisno, kaj bo našemu srcu ljubše: ali bo to materialno bogastvo, ki nam daje minljivo zemeljsko srečo, ali pa bo to modrost, ki jo daje Bog. Saj le-ta prinaša človeku neuničljivo srečo.

   Odlomek iz knjige modrosti (7,7-11) govori o veličini modrosti. Modrost presega vse najdragocenejše stvari na zemlji. Ničesar na zemlji ni, kar bi ji lahko postavili ob bok. Modrost ni znanje, ampak je od Boga dana zmožnost živeti po načelih zdrave pameti, ko so telo, duša in duh skladni med seboj. Da moremo obdržati to ravnotežje, nam je potrebna Božja milost, ki nam daje moč za pravilno odločanje. Žal je marsikdo pomešal modrost s sebičnostjo in sedaj več ne ve, kdaj samemu sebi koristi in kdaj škoduje. Modrost prinaša s seboj tudi bogastvo in obilje, vendar ne zato, da bi ga človek grabil in spravljal v shrambe, ampak zato, da bi ga razdajal.

   Odlomek iz evangelija po Marku (10,17-30) govori o bogatem mladeniču, ki želi biti popoln. Zato vpraša Jezusa, kako more priti do popolnosti. Jezus je jasen: »Prodaj vse, kar imaš, in hodi za menoj!« Za mladeniča, ki je sicer izpolnjeval vse zapovedi, je bila ta odločitev pretežka. Žalosten je odšel. Bil je preveč navezan na svoje bogastvo. Hvale vredno je, da živimo po Božjih zapovedih, vendar svojega srca ne navezujmo na razna svoja mala in večja bogastva. Vse, kar imamo, smo prejeli od Boga, zato ni naša last, ampak nam je to zaupano v upravljanje. Vse dobrine so namenjene vsem ljudem in vsem bitjem našega planeta. Naša last je zgolj navidezna, saj bomo vse, razen svojih del ljubezni, morali zapustiti drugim. Zato je zelo modro, da prisluhnemo Jezusu, ki pravi, naj ne navezujemo svojega srca na zemeljske dobrine, saj nam le-te, če jih ne uporabljamo v skladu z ljubeznijo do bližnjega, otežujejo vstop v Božje kraljestvo. Jezus od nas ne zahteva, da se popolnoma odpovemo zemeljskim dobrinam, ampak nam jih daje, da so orodje za pomoč bližnjemu. Hkrati pa Jezus pove, da je Bog usmiljen in nam daje milost, da kljub svojim težnjam po zemeljskem bogastvu zmoremo narediti pomembne korake na poti v Božje kraljestvo. Pri Bogu je namreč vse mogoče.

   Prosimo Boga, naj nam da milost, da bi iskali pravo modrost, ki jo daje Sveti Duh. Duh modrosti naj prežari naša srca, da bomo modrost iskali in cenili bolj kot zlato in druge zemeljske dragocenosti in prispeli v Božje kraljestvo, ki nam je pripravljeno od začetka sveta.