Hudi duh bo premagan

   Tisti čas je Jezus prišel s svojimi učenci v hišo. Spet se je zbrala množica, tako da še jesti niso utegnili. Ko so njegovi sorodniki to izvedeli, so šli na pot, da bi ga na silo odvedli, kajti govorili so, da ni priseben. Pismouki, ki so prišli iz Jeruzalema, so govorili: »Beelzebúl ga je obsédel in s poglavarjem hudih duhov izganja hude duhove.« Tedaj jih je poklical k sebi in jim v prispodobah govóril: »Kako more satan izganjati satana? Če je kraljestvo samo proti sebi razdeljeno, takšno kraljestvo ne more obstati. Če je hiša sama proti sebi razdeljena, takšna hiša ne more obstati. Če se torej satan vzdigne sam proti sebi in se razdeli, ne more obstati, ampak je konec z njim. Nihče ne more vdreti v hišo močnega in mu izropati premoženja, če močnega prej ne zveže; šele tedaj bo izropal njegovo hišo.

   Resnično, povem vam: Človeškim sinovom bo vse odpuščeno, grehi in kletve, kolikor jih bodo izrekli. Kdor pa preklinja Svetega Duha, vekomaj ne bo dosegel odpuščanja, ampak ga bo greh večno bremeníl.« To je povedal, ker so govorili: »Nečisti duh ga je obsédel.«

   Tedaj so prišli njegova mati in njegovi bratje. Stali so zunaj, poslali ponj in ga poklicali. Okrog njega je sedela množica in so mu rekli: »Glej, tvoja mati, tvoji bratje in tvoje sestre so zunaj in te želijo.« Odgovóril jim je: »Kdo je moja mati in kdo so moji bratje?« In ozrl se je po tistih, ki so sedeli okrog njega, in rekel: »Glejte, to so moja mati in moji bratje! Kdor namreč izpolnjuje Božjo voljo, ta je moj brat, sestra in mati.«

Mr 3,20-35

IZPOLNJUJMO BOŽJO VOLJO

    »Kakšen je Bog?« sprašujejo otroci pri verouku. Katekizemski odgovor je: »Bog je duh in nima telesa.« Otrok s tem ni zadovoljen, ker si duha ne zna predstavljati. Bolj zadovoljni so z odgovorim: »Bog je povsod, je neskončen in vsemogočen.« Še bolje pa razumejo, ko jim damo za zgled starše, ki v družini poskrbijo za vse. Bog pa naredi še veliko več, ker nas ima rad takšne, kot smo in se ne razjezi, ko naredimo kaj narobe. Vesel pa je, ko se potrudimo in ga imamo tudi sami radi. Tudi kot odrasli bi morali vsak dan odgovoriti na vprašanje: »Ali imam Jezusa res rad, ker ga kritiziram in grdo govorim o Cerkvi in kristjanih?« Jezus je prišel na svet, da bi nam pokazal, kako nas ima nebeški Oče rad. Vse, kar je delal, je sad njegove ljubezni. Zato ne smemo nikoli reči, da nas Bog nima rad. Vsi smo namreč Božji otroci, nihče ni izključen. Jezusov brat ali sestra se zato po pravici lahko imenuje tisti, ki ga posluša in izpolni njegovo voljo.

    Evangelist Marko piše kristjanom, ki doživljajo nasprotovanje in preganjanje. Nekatere zahteve, ki jih postavlja vera, se jim zdijo nemogoče. Zato v odlomku pred tem pripoveduje, kako množice prihajajo k Jezusu. Rade bi ga poslušale in iščejo njegovo pomoč. Dvanajsteri sprejmejo Jezusovo povabilo, živijo skupaj z njim in so pripravljeni, da jih pošlje. Vidijo, da njihovega učitelja ne priznavajo vsi, ampak ga nekateri celo močno napadajo. Sobivanje z Jezusom jim ne prinaša miru, ampak zahteva od njih pogum in zvestobo. Ni lahko. Pismouki, ki so najvišje verske avtoritete, ne zanikajo Jezusove moči nad množicami, toda razumejo jo popolnoma po svoje. Ne priznajo, da je poslan od Boga in da deluje z Božjo močjo. Izrečejo najhujšo možno obsodbo, da ima Jezus vso to moč od hudiča, ki je nasprotnik in upornik proti Bogu. 
    Jezus najprej odgovori pismoukom, nato pa pojasni, kdo je v resnici njegov sorodnik. Ravnanje pismoukov imenuje greh proti Svetemu Duhu. S priliko pove, da je sam poln Svetega Duha. Pove, da z Božjo močjo, ki se ji satan ne more upreti, izganja demone in dela tudi vse druge čudeže, ki presegajo človeško omejenost. So znamenje tega, da ima Bog glavno besedo. Jasno pokaže, da ima oblast odpuščati grehe. Ve, kaj hoče Bog in kako je treba razumeti Božje zapovedi. Dobro tudi ve, kateri grehi so odpuščeni in kateri niso. Kletev proti Svetemu Duhu je greh, ki človeka ujame in zapre v upor ter sovraštvo do Boga, zato ni odpuščen. Iz sobesedila je razvidno, da človek stori greh proti Svetemu Duhu takrat, ko sreča človeka, ki je poln Svetega Duha in deluje z Božjo močjo, a on tega ne prizna, ampak trdi, da ta človek dela s satanovo močjo. Jezus o pismoukih in njihovih razlogih za takšno lažno razlago ne izreče dokončne sodbe. Pove pa jim, naj ne varajo samih sebe. Pokaže jim, da sami sebe postavljajo v strašno nevarnost, ko sodijo njega. S tem nam jasno pokaže, na kakšen odpor lahko tudi v nas naleti njegovo delovanje. Tako bomo laže razumeli, zakaj je bil obsojen na smrt.

Jezus nam jasno pove, da smo njegovi sorodniki le, če mu resnično pripadamo in uresničujemo Božjo voljo. Naša vez z Jezusom je odvisna od našega vedenja v odnosu do Boga, našega Očeta. Z njim smo lahko povezani le tako, da smo poslušni Bogu Očetu. Jezus ve, kaj hoče Oče od njega. Po njem Bog Oče tudi nam kaže, kakšna je njegova volja za nas vse: vsem pokazati Njegovo ljubezen in iz nje zajemati za pravi odnos do sebe, drugih in stvarstva. 

    Prosimo Gospoda, naj se njegova ljubezen in resnica dotakneta našega srca. Prosimo, da bo Kristus prebival v naših srcih in nas bo prenavljal v nove ljudi, ki delujejo iz resnice v brezpogojni ljubezni.